Analitiki: Skoraj vsi slovenski blue chipi še vedno podcenjeni

Za nami so vse četrtletne objave poslovnih izidov domačih blue chipov in po ocenah analitikov so družbe poslovale bolje kot v enakem obdobju lani. Glede na ugodno domače makroekonomsko okolje to niti ni presenetljivo, čeprav so imeli predvsem izvozno usmerjeni prvokategorniki kar nekaj izzivov. Glavni dogodek prvega četrtletja je bila zagotovo ruska invazija na Ukrajino, ki pa na poslovanje slovenskih blue chipov (z izjemo Krke) ni imela večjega vpliva. 

 

 

Glavni motiv vlagateljev za investiranje v slovenske delnice je zagotovo privlačna dividenda politika in trenutna podcenjenost slovenskih delnic. Denimo dividenda donosnost slovenskega indeksa SBI TOP, v katerem je vključenih 10 slovenskih blue chipov, glede na zadnji tečaj znaša 5,8 odstotka. 

V oceni ni vključena druga tranša dividend NLB, ki bo znašala 2,5 evra, kar bi potem pomenilo, da bo dividendna donosnost dosegla 6,3 odstotka. To jo uvršča v sam vrh borz v regiji, takoj za češko borzo, ki vlagateljem prinaša 7,1-odstotno dividendno donosnost. 

 

 

Je zdaj primeren čas za nakup slovenskih delnic? Poglejmo, kako četrtletno poslovanje družb ocenjujejo analitiki.

Cinkarna Celje zmagovalka prvega kvartala

"Glede na ugodno domačo makroekonomsko sliko v prvem četrtletju letos bi bilo čudno, če bi bili priča slabemu poslovanju podjetij kot so NLB, Petrol, Triglav, Telekom Slovenije. Gre namreč za podjetja, ki imajo na domačem trgu velike oziroma vodilne tržne deleže v lastnih panogah in živijo pretežno od domačega trga in ekonomske 'kondicije' domačih gospodinjstev," ocenjuje Lojze Kozole, analitik pri borzno posredniški hiši Ilirika. 

Kot ocenjuje Kozole, sta odlično poslovanje v prvem četrtletju zabeležila tudi izvozna prvokategornika Krka in Cinkarna Celje. "Pravi zmagovalec letošnjega prvega četrletja je Cinkarna Celje, ki je z visoko rast stroškov uspela več kot krepko nadoknaditi z rastjo prodajnih cen titanovega dioksida. Zaradi kitajske ničelne kovidne politike je bilo na trgu manj ponudbe titanovega dioksida, dodaten upad ponudbe pa je povzročilo zaprtje dveh ukrajinskih tovarn," razloge za odlične poslovne rezultate navaja Kozole. 

V podjetju so ustvarili 22,4 milijona evrov EBITDA, kar je 79 odstotkov več kot lani v tem času, čisti dobiček se je več kot podvojil, marža EBITDA je narasla kar na 34 odstotkov. Dobre poslovne rezultate so opazili tudi vlagatelji, saj se je vrednost delnice od začetka leta do danes povečala kar za tretjino.

Kljub temu tudi pri investicijski družbi InterCapital delnice Cinkarne ocenjujejo kot podcenjene, saj bodo napovedane investicije v širitev proizvodnih zmogljivosti omogočile novo rast podjetja. Poleg tega menijo, da bo napovedana delitev delnic, ki se bo zgodila 15. junija, prav tako pozitivno vplivala na njihovo rast.

Katere delnice so še vedno podcenjene in katere ne?

 

 

NLB in Triglav: V prvo skupino bolj podcenjenih podjetij Kozole uvršča finančna podjetja kot sta NLB in Triglav. "Zaradi regulative in tržnih pogojev so ta finančna podjetja dobro kapitalizirana, ob tem pa imajo v svojih prodajnih segmentih vodilno tržno pozicijo na domačem trgu. V kolikor ta podjetja izvršujejo odlično kulturo korporativnega upravljanja in hkrati ne prevzemajo nepotrebnih tveganj pri lastnem poslovanju, potem se bo njihovo tveganje na dolgi rok še zniževalo in s tem bodo še bolj zanimiva za vlagatelje," meni Kozole. 

Ob tem dodaja, da bodo v času recesije finančna podjetja poslovala slabše kot danes, kar se bo takrat gotovo odrazilo v nižjih cenah delnice na trgu, vendar je prepričan, da bi vlagatelj že pri današnjih cenah na daljši investicijski rok pridobival.  

Pri InterCapitalu poslovanje NLB ocenjujejo kot skladno z načrti. "Verjetno je bilo največje pozitivno presenečenje v prvem četrtletju doprinos prevzema Sberbank. Če izključimo ta učinek, se je čisti dobiček medletno še vedno povečal za 3,6 odstotka. Kljub trenutnim turbulentnim razmeram na trgu menimo, da je delnica trenutno podcenjena in da je pred banko še eno zelo uspešno leto," so zapisali pri InterCapitalu.

Triglav in Sava Re: Kot ocenjuje Grega Meden, upravitelj pri Generali Investments, Zavarovalna skupina Sava ni bila tako uspešna kot Triglav, ki je v prvih treh mesecih še nekoliko popravil kombinirani količnik, kar je skupaj z rastjo obračunane kosmate premije rezultiralo v 25-odstotni rasti čistega dobička. "Prihodki Save Re pa so v prvem tromesečju glede na lani stagnirali, čisti dobiček je bil 30 odstotkov nižji kot lani. Vendar pa je treba omeniti, da so bili lanski rezultati obdobja vrhunski in bodo verjetno nekaj časa neponovljivi," opozarja Meden.

Pri InterCapitalu ocenjujejo, da je delnica Triglava trenutno pravilno vrednotena, saj so napovedali najvišjo dividendo v njegovi zgodovini. "Če se bo trenutni trend rasti nadaljeval v naslednjem četrtletju, pa bi se delnica premaknila na podcenjeno območje," menijo pri InterCapitalu.

Krka in Cinkarna Celje: V drugo skupino podcenjenih podjetij na podlagi globalnih tveganj spadata izvoznika Cinkarna Celje in novomeška Krka, ki sta med letošnjo globalno nestabilnostjo zaradi različnih razlogov celo pridobili, zato sta obe podjetji po mnenju Kozoleta podcenjeni. Podobno ocenjujejo tudi pri InterCapitalu, saj menijo, da je razprodaja ob začetku rusko-ukrajinske vojne Krkine delnice postavile v območje podcenjenosti. 

"Edina težava Krke na trgih Vzhodne Evrope je bil upad tečajev valut. V glavnem seveda ruskega rublja, posledično tudi poljskega zlota, vendar sta oba po hudem padcu že v sredini marca skoraj nadoknadila razvrednotenje in v drugem četrtletju je vrednost ruskega rublja že močno porastla. To bo dodatno blagodejno vplivalo na rezultate drugega četrtletja," ob tem napoveduje Meden. 

Petrol in Telekom Slovenija: Obe domači nefinančni podjetji, ki imata vodilni tržni delež v lastnih branžah v domači ekonomiji, Kozole uvršča v tretjo skupino, ki ni več tako podcenjena. "Petrol deluje na prvi pogled dokaj precenjen, če pa se zanesemo na Petrolovo poslovno strategijo za prihodnjih nekaj let, lahko ugotovimo, da tudi ta delnica ni precenjena. Telekom Slovenije pa je glede na primerljiva podjetja trenutno primerno cenjen," pravi Kozole. 

Grega Meden k temu dodaja, da Telekom Slovenije še vedno izgublja prihodke, dobiček in EBITDA pa sta nekoliko boljši kot lani, saj so se zmanjšali tudi odhodki. "Pri Petrolu se je močno povečal dobiček in EBITDA, vendar pa je na to imela močan vpliv konsolidacija hrvaškega Croduxa," pravi Meden.

Nižja likvidnost še posebej nevarno tveganje v času recesij

Po besedah Kozoleta so podjetja Krka, Cinkana Celje in Luka Koper odvisna od globalnih dogodkov in globalnih tveganj, kakor tudi od lastnih strateških odločitev in odločitev drugih igralcev v njihovih industrijah. Medtem ko so podjetja NLB, Petrol, Triglav, Telekom Slovenije in tudi Sava Re ključno povezana s tveganji domače ekonomije in ekonomij v regiji, kjer operirajo. 

"Osrednje tveganje domačega trga je sicer nižja likvidnost, vendar je to tveganje z dolgim naložbenim horizontom krepko minimiziramo. Primer tega je delnica Save Re, ki je med covidno krizo padla tudi do nivoja 13,6 evra na delnico, približno dve leti kasneje pa ima ceno 28,6 evra in je ob tem tudi izplačevala nekaj dividend," utemeljuje Kozole. Kot nadaljuje, se morajo povprečni oziroma neprofesionalni vlagatelji zavedati, da če nimajo dolgoročnega investicijskega horizonta, potem je nižja likvidnost še posebej visoko tveganje v času recesij ter v času izrednih šokov.

Morebitna recesija bi po besedah Medena lahko zamajala tudi tradicionalno visoka dividendna izplačila. "Zadovoljiva rast poslovanja domačih kotirajočih družb je bolj izjema kot pravilo. Zaradi majhnega domačega trga, lahko družbe rastejo samo s prevzemi v tujini, te pa lahko v zadnjih letih preštejemo na prste ene roke. Največje tveganje je tako morebitna recesija, ki bi zmanjšala razmeroma visoke dividende, kar bi povzročilo precejšen upad vrednosti borznega indeksa," meni Meden.

Nekateri blue chipi nadoknadili cenovni zaostanek za primerljivimi tujimi podjetji 

"Tradicionalno je domač delniški trg nekoliko podcenjen zaradi likvidnosti, ki je prenizka za številne institucionalne investitorje, čeprav se je to v zadnjih letih nekoliko izboljšalo. Nekateri domači bule chipi so v zadnjih letih uspeli nekoliko zmanjšati svoj 'cenovni' zaostanek za primerljivimi podjetij iz tujine," meni Kozole. 

Poleg nižje likvidnosti na podcenjenost domačega trga po besedah Kozoleta vpliva tudi kapitalska struktura podjetij, ki je pri nas dokaj pristranska do lastniškega kapitala, saj je stopnja dolžniškega financiranja zelo nizka. "Domači prvokategorniki so nizko zadolženi, nekateri celo ničelno zadolženi, kar jim sicer draži strošek financiranja in poceni delnico," ocenjuje Kozole.