Kaj nas uči preteklost: kako zaustavitev delovanja zvezne vlade ZDA vpliva na trge

Na zvezni ravni oblasti v ZDA je bil prvič po šestih letih zaustavljen delovni proces. To pa ne pomeni, da država v ZDA povsem preneha delovati, saj bi ustavitev osnovnih funkcij povzročila družbeni kolaps, a so gospodarske posledice lahko daljnosežne.

Takšni dogodki v ZDA niso neznanka. Gre za del politične "folklore", skupaj s tradicionalnimi krizami okoli "dolžniškega stropa" (kar ni isto kot zaprtje vlade, čeprav se to v medijih pogosto meša). Spor je nastal glede zakona, ki omogoča financiranje institucij in storitev na zvezni ravni oblasti za september in naprej. Pravzaprav zgolj tehnična zadeva, ki pa se lahko uporabi kot politični pritisk.

Demokrati zavračajo podporo zakonu o nadaljevanju financiranja zvezne države, ker po njihovem mnenju Donald Trump in republikanci ogrožajo ameriški zdravstveni sistem. Konkretno zahtevajo podaljšanje davčnih olajšav za zdravstveno zavarovanje milijonov ameriških državljanov, ki kmalu potečejo. Poleg tega zahtevajo preklic rezov v programu Medicaid (državno financirano zdravstveno zavarovanje za revnejše), ki jih je uvedel Trump, ter preklic rezov v financiranju Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) in Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH).

Demokracija je kaotičen in drag proces. Zadnjič, ko je bila zaustavljena (ali prekinjena) delovna dejavnost na zvezni ravni oblasti ZDA, leta 2019 v času prvega mandata Donalda Trumpa, je po ocenah znašal strošek za ameriško gospodarstvo tri milijarde dolarjev. To je bil sicer najdaljši tovrstni primer v zgodovini – trajal je 34 dni, nastal pa zaradi samega Trumpa in njegovega vztrajanja pri financiranju gradnje zidu na meji med ZDA in Mehiko.

Od zadnjih devetih predsednikov ZDA se je s problemom blokade financiranja institucij na zvezni ravni soočilo kar sedem. Edina, ki se s tem nista imela opravka, sta bila Joe Biden in George W. Bush (t. i. mlajši Bush). Skupno je bilo od leta 1976 že 20 blokad, dolgih od enega do 34 dni.

Tako kot vsak drug zakon morata tudi zakon o financiranju potrditi tako Predstavniški dom kot Senat, nato ga podpiše predsednik. Večina blokad se je začela med 30. oktobrom in koncem leta, ker se v ZDA fiskalno leto – ki predstavlja proračunsko obdobje – začne 1. septembra koledarskega leta, medtem ko se zakoni o financiranju odobravajo za fiskalno leto. Na primer, 1. septembra letos se je začelo fiskalno leto 2026, zaradi česar bi moral biti potrjen tudi zakon o financiranju.

Kaj se ustavlja?

Do leta 1980 blokade financiranja niso imele večjih posledic, saj so institucije v času blokade normalno nadaljevale delo, po njenem izteku pa so prejele vsa sredstva, ki bi jim pripadala, če do blokade sploh ne bi prišlo. Tistega leta pa se je zaostrila razlaga zakona in delo nekaterih institucij se v takih primerih takoj ustavi. Temeljne institucije, kot sta vojska in sodišča, delo nadaljujejo.

Kljub temu bodo stotisoči zaposlenih v različnih zveznih organih poslani na prisilni dopust ali pa bodo nadaljevali delo brez plače. To ne bo resneje ogrozilo gospodarstva, pod pogojem, da blokada ne bo trajala predolgo.

Kako se bodo odzvali trgi?

Čeprav zaprtja vlade povzročajo motnje in včasih paniko, so praviloma kratkotrajna in z omejenimi gospodarskimi posledicami. Trgi takšna zaprtja večinoma ignorirajo, saj redko vplivajo na dobičkonosnost podjetij. Obstajajo pa izjeme.

Daljša ali ponovljena zaprtja lahko omajejo zaupanje in spodbudijo beg v varnejša sredstva (zlato ali obveznice). Na primer, pred najdaljšim "shutdownom" doslej decembra 2018 (fiskalno leto 2019) je indeks S&P 500 zabeležil 13-odstotno korekcijo, donos na desetletne obveznice je padel za 13 bazičnih točk, cene zlata pa so v obdobju okoli zaprtja narasle za približno pet odstotkov.

Že 20 dni po zaprtju je S&P znova rasel in se skoraj povsem opomogel. Ta blokada bi prav tako lahko imela večji učinek kot običajno, glede na globoke politične delitve, občutljivo gospodarstvo in monetarne spremembe, ki so že vnesle volatilnost v leto 2025. Vse bo odvisno od trajanja, zelo verjetno pa je, da dolgoročno ne bo pustila pomembnejše sledi na trgih.

Za vlagatelje je sporočilo jasno: politični teater vas ne sme paralizirati – ključ ostaja pragmatično upravljanje tveganj. Zato je poudarek še vedno na diverzifikaciji med različne razrede sredstev in vlaganju v kakovostna podjetja, da bi se izognili nepotrebni volatilnosti.

Erozija zaupanja v ZDA zaradi neodgovorne politike

Na koncu lahko zaključimo, da gre v ZDA predvsem za politično igro, ki na kratek rok ne bo imela pomembnega vpliva niti na Wall Street niti na Main Street. Zgodovina kaže, da zaprtje ali shutdown ni odločilen dejavnik pri gibanju delniških indeksov. Nasprotno, po najdaljši blokadi (koledarsko iz leta 2018) je indeks S&P 500 v 20 dneh zrasel za 7,43 odstotka. Vendar je treba biti previden, saj se je fiskalni položaj ZDA v zadnjih nekaj letih drastično spremenil.

Kot smo že pisali na Bloomberg Adria, je javni dolg ZDA največji po koncu druge svetovne vojne, lani pa je presegel mejo 120 odstotkov BDP. Trenutno znaša približno 37,5 tisoč milijard dolarjev, kar je več kot celotni letni strošek celotnih ameriških oboroženih sil.

Zaprtje vlade glede tega ne bo spremenilo veliko. Ravno nasprotno – novi zakon o financiranju le nadaljuje prakso rasti izdatkov in dodatnega zadolževanja. Zahteva demokratov predstavlja le majhen del dodatnih skupnih izdatkov.

 

Glavna nevarnost zdajšnjega zaprtja je nadaljnja erozija zaupanja v to, da lahko politično vodstvo ZDA sploh še nadzoruje izdatke, rastoči proračunski primanjkljaj in javni dolg. Ta erozija zaupanja obstaja že več let, zaradi nje pa so vse večje bonitetne agencije ZDA znižale kreditno oceno.

Politične elite v ZDA se težave dobro zavedajo, vendar glede njega nočejo ukrepati. Muskova DOGE administracija je uvedla zgolj kozmetične spremembe pri izdatkih, prihodki od Trumpovih carin pa niso niti približno zadostovali za zaustavitev dolžniške spirale, v katero so zabredle ZDA.

Poleg umetne inteligence, ki je nedvomno glavni dejavnik, ki "vleče" trge, ima pomemben vpliv tudi državna potrošnja. Analitiki natančno spremljajo podatke o mesečnih izdatkih, novih delovnih mestih in urnih postavkah. V veliki meri rast ameriškega gospodarstva spodbuja prav državna potrošnja, ki pa je postala nevzdržna. Financiranje za fiskalno leto 2026, okoli katerega je nastala trenutna blokada, to prakso le nadaljuje. A to se ne more nadaljevati v nedogled. V situaciji, ko tako republikanci kot demokrati zagovarjajo nadaljnjo rast javnega dolga, bo treba zelo pozorno spremljati dogajanje, da se bo lahko pravočasno reagiralo, ko bo treba nenadoma "potegniti zavoro".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar