Azijski obrat: JV Azija je glavno bojišče trgovinske vojne, a kdo zmaguje?

Ena izmed posledic, nemara celo najbolj ključna, Trumpove carinske vojne z vsem svetom je silovito naraščanje ekonomsko-političnih delnic držav jugovzhodne Azije. Gre namreč za skupino 10 držav, ki so v ekonomskem in političnem smislu povezane v Zvezo držav Jugovzhodne Azije (ASEAN) in praviloma poskušajo loviti ravnotežje med ZDA in Kitajsko, ki že vrsto let krojita njihovo usodo. Te dni v malezijski prestolnici poteka 46. srečanje, ki ga v dinamičnih geopolitičnih razmerah številni opazovalci ocenjujejo kot najpomembnejšega doslej.

Posledice lahko čuti tudi Slovenija, ki predvsem na področju e-vozil postaja pomembno logistično izhodišče azijskih znamk, ki si prizadevajo vstopiti v evropski trg. V Luki Koper po besedah predsednice uprave Nevenke Kržan pretovarjajo že "okoli 20 različnih znamk z Daljnega vzhoda, tako iz Kitajske kot iz Vietnama, kjer sodelujemo s koncernom Vinfast". Ta je pred nedavnim vstopil tudi na slovenski trg.

V senci Kitajske

Odnosi držav Asean z velesilama so kompleksni, pa vendar v grobem sila enostavni. Zato je poskrbel ameriški predsednik Donald Trump, ki je s carinami vse do 49 odstotkov močno obremenil dinamična, razvijajoča in izrazito izvozno usmerjena azijska gospodarstva. Jasno je, da je po eni strani to storil, ker ima večina držav Aseana z ZDA znaten trgovinski presežek, po drugi pa zaradi slabljenja Kitajske, saj gre za države, ki so ekonomsko v veliki meri vezane na azijsko velikanko.

Ekonomisti menijo, da imajo te v času očitkov na račun prekomernih kitajskih produkcijskih kapacitet celo vlogo drugega kitajskega gospodarstva v senci. "Ni naključje, da je Vietnam visoko na Trumpovem seznamu carin, saj je Kitajska velik del proizvodnje alocirala v to državo, od koder izvaža po svetu, s čimer se izogiba ameriškim trgovinskim omejitvam," je o kitajski praksi za Bloomberg Adria povedal ekonomist in predavatelj Mojmir Mrak.

Leta 2024 je dvostranska blagovna menjava med Kitajsko in Aseanom dosegla 982 milijarde dolarjev, kar pomeni 7,8-odstotno medletno rast, pravi novinarski kolega Tian Dongdong iz kitajske agencije Xinhua. "Kitajska in države Asean so že peto leto zaporedoma največje trgovinske partnerice, s čimer je združenje držav od leta 2023 prehitelo ZDA in EU kot največji kitajski izvozni trg," pravi. Sodelovanje naj bi se dodatno okrepilo s pravkar sklenjeno že tretjo nadgradnjo prostotrgovinskega sporazuma med članicami in Kitajsko.

 

Jugovzhodna Azija - srčika sveta

Cvetočo geoekonomsko simbiozo, kjer številne države Aseana rastejo prav na račun vloge posrednega izvoznika kitajskega blaga, na drugi strani omejuje strah pred kitajskim ekspanzionizmom (zlasti v Južnokitajskem morju), ki ga podpihuje nacionalizem predsednika Xi Jinpinga.

To je tudi razlog, da poskušajo države ohraniti dobre odnose s Trumpovimi ZDA, ki sicer resno ogrožajo njihov izvozno naravnani poslovni model, a jih po drugi strani potrebujejo kot zavarovanje pred okrepljenimi kitajskimi ambicijami. Če kaj, potem bodo države na vrhu, kjer bo danes potekalo tudi tristransko srečanje s Kitajsko in članicami Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC), poskušale obdržati nevtralno pozicijo, kar pa je v izrazito črno-belem svetu Trumpa in Xija čedalje težje. Gostitelj, malezijski premier Anwar Ibrahim, je zato že pred začetkom napovedal, da zveza ne bo "izbirala strani".

Gre za zahtevno nalogo v regiji, ki znatno krepi svojo vlogo v svetovnih dobavnih verigah in posledično na geopolitični šahovnici. To med drugim odražajo poti voditeljev svetovnih sil, ki se vse bolj stekajo v jugovzhodno Azijo. Pred tremi tedni se je na svoji prvi letošnji turneji mudil kitajski voditelj, ki je v luči ameriškega protekcionizma države pozval k oblikovanju ''velike azijske družine''. "Medtem ko Washington stopnjuje svojo trgovinsko vojno, se lahko Peking pozicionira kot poslednji zagovornik globalizacije in prostih trgov," o kitajskih namerah v času Trumpa meni politolog Alexander Purton z možganskega trusta Prague Geopolitical Collective. Ekonomist in predavatelj Matej Lahovnik gre še korak dlje, ko pravi, da bodo Trumpovi ukrepi verjetno okrepili sodelovanje med članicami povezav, kot sta Brics in Asean, "kar bo imelo dolgoročne posledice na spreminjanje globalnega ravnovesja ekonomske moči".

 

Trump se sicer še ni odpravil v regijo, je pa zato pred nedavnim obiskal države Perzijskega zaliva, ki bodo v okviru GCC del vrha, saj iščejo priložnosti za rudarske in tehnološke posle, povezane s čipi ter obnovljivimi viri energije.

Malezijski premier zato upa na trgovinsko zavezništvo med državami Aseana, članicami GCC, ki želijo diverzificirati svoja od nafte odvisna gospodarstva ter izvesti donosne naložbe v tujini, ter Pekingom. "Pridružitev GCC se lepo ujema s staro ambicijo Malezije kot posrednice med islamskim svetom in vzhodno Azijo, hkrati pa zagotavlja, da Kitajska ne bo imela prevladujoče besede, ko se bo razpravljalo o naložbah," ocenjuje Purton.

Politolog s centera za politološke raziskave na Fakulteti za družbene vede Marko Hočevar pa meni, da je prav trostransko srečanje odraz tega, "da se je svet v zadnjem desetletju precej spremenil". Pred časom bi bilo nepojmljivo, pravi, da Savdska Arabija ali Katar podpisujeta donosne pogodbe z ameriškimi podjetji, v Katarju predsedniku ZDA celo podarijo letalo, nato pa deset dni pozneje državi sodelujeta na sestanku glede poglabljanja sodelovanja s Kitajsko, ki jo imajo ZDA za glavno tekmico.

Grošelj: Nato krepi azijsko pozicijo

Željam gostiteljev navkljub se vrh ne bo mogel izogniti perečim varnostnim vprašanjem. Američani so JV Azijo v času administracije Joeja Bidna pogosto obiskovali, a odnos Washingtona do azijske podregije že od leta 2011  zaznamuje 'obrat k Aziji'. V okviru tega poskušajo ZDA oblikovati manj tradicionalna zavezništva v regiji - zlasti s Filipini in Vietnamom -, s katerimi omejujejo ambiciozni Peking. Zveza Nato že dlje časa govori o odprtju predstavništva na Japonskem, medtem ko je bila Azija oziroma Kitajska ena od tem agende obeh vrhov zveze v letih 2023 in 2024.

Kar mora Evropejce skrbeti, je, da Američani to počnejo na račun EU. Pod Trumpovim zavračanjem zagotavljanja evropskega varnostnega dežnika in ob opredeljevanju Kitajske kot osrednje tekmice se lahko obrat kvečjemu okrepi.

Geopolitični analitik in obramboslovec Klemen Grošelj je ob tem dejal, da zveza postopoma povečuje "svoj angažma v azijsko-pacifiški regiji, predvsem v smislu podpore državam, kot so Avstralija, Japonska in Južna Koreja". Da se Kitajska prebija v ospredje skrbi Zahoda, meni tudi predstojnica Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Jelena Juvan: "Čeprav je trenutno pozornost zavezništva usmerjena v Ukrajino in Rusijo, je v ozadju vsekakor prisoten strah ali pa vsaj skrb glede Kitajske."

Posredniška vloga Bruslja

In medtem ko v Kuala Lumpurju poleg trgovinskih in varnostnih tem voditelji razpravljajo še o državljanski vojni v Mjanmaru, nestabilni državi, ki skriva obsežna bogastva redkih zemljin, je svojo regijsko turnejo s postankom v Vietnamu začel tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. "Macron prihaja v imenu EU, ki si ob zaostrenih razmerah v mednarodni trgovini prav tako želi okrepiti odtis v regiji," je za britanski BBC povedala vodja trgovinske politike pri podjetju Hinrich Foundation Deborah Elms.

EU se namreč poskuša pozicionirati kot alternativa Trumpovemu trgovinskemu protekcionizmu na eni in kitajski želji po statusu velesile na drugi, s čimer rešuje glavne skrbi regije. Pomen Aseana je prepoznala tudi Slovenija, saj je zunanja ministrica Tanja Fajon dejala, da si "Slovenija prizadeva za krepitev partnerstva z državami Asean, kar dokazuje naša večja diplomatska prisotnost v regiji, nazadnje tudi z odprtjem konzulata v Manili, ki bo hkrati prvo slovensko predstavništvo v državah Asean". Odraz tega je krepitev pretovora iz Azije v Luki Koper, v zvezi s čimer je predsednica uprave Nevenka Kržan za Bloomberg Adria dejala, da so letos poleg obstoječih pridobili še četrto novo linijo iz Azije. Gre za kontejnerski in avtomobilski transport, saj se promet v Kopru "povečuje na račun azijskih električnih vozil".

Prijatelji in tekmeci

Čeprav je poudarek srečanja na krepitvi trgovinskih povezav v luči carin, ki so najbolj prizadele prav države Aseana in Kitajsko in so tako skupna točka konsenza, so odnosi med državami vse prej kot prijateljski. "Nedavna pomorska konfrontacija med Kitajsko in Filipini morda na vrhu ne bo neposredno obravnavana, vendar bo verjetno obarvala vse razprave o liberalizaciji trgovine," o na videz sekundarni vlogi geopolitičnih trenj na srečanju meni Purton. Zaradi pomena Kitajske v regionalni trgovini nekatere države članice združenja spor v Južnokitajskem morju poskušajo pragmatično ločiti od ostalih tem, a poznavalec meni, da je to "zaradi krepitve kitajske drže vse težje".

Članice bodo sicer izrazile svoje pomisleke o Južnokitajskem morju, vendar bodo to storile v okviru kodeksa ravnanja v spornem morju, skozi katerega letno pluje skoraj tretjina svetovne trgovine oziroma 5,3 bilijona dolarjev blaga. "Medtem ko je bil kodeks pripravljen že leta 2002, so ga alternativni predlogi pustili v pravni negotovosti," osrednji kamen spotike regijskih frenemy (prijatelj-tekmec) odnosov v regiji izpostavi Purton.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar