Rusko gospodarstvo na razpotju: Lahko nizke cene nafte skazijo vojaške načrte Putina?

Od ruske invazije na Ukrajino 24. februarja 2022 mineva 1.168 dni. Najobsežnejši vojni, ki je staro celino zajela od konca druge svetovne vojne, še ni videti konca, pospešena prizadevanja administracije Donalda Trumpa za končanje konflikta pa so zavila v slepo ulico.

Ameriško zunanje ministrstvo je pred dnevi sporočilo, da se umika iz mirovnih pogajanj in da ZDA ne bodo več posredovale med Rusijo in Ukrajino, pri čemer ostajajo zavezane mirovnim prizadevanjem v Ukrajini, vendar nameravajo zmanjšati vlogo posrednika. "Ne bomo leteli po vsem svetu, da bi posredovali na sestankih; to je zdaj naloga obeh strani in čas je, da predstavita in razvijeta konkretne zamisli o koncu konflikta," je povedala tiskovna predstavnica ministrstva Tammy Bruce.

Ameriški umik prihaja nekaj dni pred vojaško parado v Moskvi, ko bo največja država na svetu obeležila 80. obletnico zmage nad nacistično Nemčijo v drugi svetovni vojni. Parade ob dnevu zmage se bo udeležilo nekaj visokih predstavnikov tujih držav, pri čemer je Kijev dejal, da ne more zagotoviti varnosti svetovnih voditeljev, ki se bodo udeležili dogodka.

Kljub pospešenim diplomatskim prizadevanjem in pritiskom Washingtona pa bojevanje na ukrajinski fronti ne pojenja. Medtem ko se je v zadnjem času stanje na bojišču obrnilo v korist Rusije, pa se slednja sooča s težavami na domači gospodarski fronti.

Bloomberg

 

Tveganja kreditnega krča

Pred dnevi smo pisali, da sta dve največji ruski banki, Sberbank in VTB, v svojih četrtletnih poročilih poročali o ostrem porastu zamud pri hipotekarnih in nezavarovanih potrošniških posojilih.

Obseg težavnih hipotekarnih posojil pri Sberbank je v opazovanem četrtletju narasel za 90 odstotkov in dosegel približno tri milijarde dolarjev. Celoten delež teh se je podvojil na 2,6 odstotka, kar je najvišja raven po letu 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino, poroča Moscow Times, spletni časopis s sedežem v Amsterdamu.

Moscow Times navaja še, da so se v istem obdobju zapadla potrošniška posojila povečala za 22,5 odstotka, delež teh posojil v portfelju banke pa se je povečal z 12,4 odstotka na 16,1 odstotka. Posojila, ki so zamudila več kot 90 dni, so prav tako dosegla triletni vrh in se povečala z 9,3 odstotka na 10,4 odstotka.

Druga največja ruska banka VTB v svojem poslovnem poročilu medtem ne razkriva natančnih podatkov za segmente zapadlih posojil, vendar se je po poročanju ruske medijske skupine RBC delež slabih posojil povečal s 3,9 odstotka na 4,8 odstotka. Kot navajata oba ruska medija, vodilni v bankah za trend neplačevanja posojil krivijo visoke obrestne mere, ki so od lanskega oktobra 21-odstotne.

Center za makroekonomske analize in kratkoročno napovedovanje (CMASF), moskovska neprofitna organizacija, ki svetuje ruski vladi, je v nedavnem poročilu navedel, da se je v zadnjem času povečala možnost ''bega vlagateljev'' ali množičnega naleta na banke.

V tem kontekstu inštitut CMASF navaja, da bi lahko "geoekonomska nestabilnost" med vlagatelji v Rusiji povzročila "paničen odziv", podoben drugim gospodarskim šokom, kot se je zgodil v začetnih dneh vojne, ko so bile za Rusijo sprejete obsežne zahodne sankcije.

Bloomberg

 

Rekordno visoke obresti vztrajajo

Gospodarstvo vojskujoče se države pesti trdovratna inflacija, ki je marca narasla na 10,3 odstotka, daleč nad ciljno ravnjo ruske centralne banke, ki znaša štiri odstotke. Centralna banka je v odgovoru na inflacijske pritiske ključno obrestno mero pred tedni obdržala pri rekordnih 21 odstotkih, kjer se je prvič znašla lanskega oktobra.

Glede na pregretost ruskega vojnega gospodarstva in inflacijskih pritiskov bodo po mnenju analitikov visoke obresti vztrajale še nekaj časa, kljub želji Kremlja po rahljanju. Na čelu ruske centralne banke namreč sedi Elvira Nabiullina, ki jo je Bloomberg pred nekaj časa označil kot "nekonformistko" in "strokovno".

Centralna banka je ob ohranitvi ključne obrestne mere na 21 odstotkih aprila izjavila, da bo visoke stroške zadolževanja še dolgo ohranjala, da bi se inflacija s sedanje ravni 10,3 odstotka vrnila na ciljno raven. Opozorila je tudi, da bi lahko ameriške carine na ves svet z zmanjšanjem povpraševanja po ruski nafti in oslabitvijo rublja povečale inflacijo.

Ohlajanje gospodarstva

Ministrstvo za gospodarski razvoj je pred dnevi ob objavi gospodarskih rezultatov prvega četrtletja sporočilo, da se je ta v Rusiji močno upočasnil. V obdobju med januarjem in marcem se je ruski BDP povečal za 1,7 odstotka, kar je 2,6-krat manj kot v prejšnjem četrtletju (4,5 odstotka), pri čemer je največji upad beležila industrijska rast – s 5,7 odstotka na 1,1 odstotka, navaja Moscow Times.

Ruski spletni časopis še poroča, da so bili gospodarski podatki prvega četrtletja najslabši od istega obdobja leta 2023, ko je bila Ruska federacija še uradno v recesiji. To pa je posledica zaostrovanja politike centralne banke, sankcij in težav z dobavo, navaja.

Ruska centralna banka v najnovejših napovedih za leto 2025 sicer napoveduje, da se rast BDP lahko poveča za odstotek do dveh, leta 2026 za 0,5 do 1,5 odstotka, leta 2027 pa za 1,5 do 2,5 odstotka. Razmere na trgu dela za zdaj ostajajo zaostrene, pri čemer je brezposelnost na zgodovinsko nizkih ravneh; vendar se glede na ankete v številnih regijah postopoma zmanjšuje delež podjetij, ki se soočajo s pomanjkanjem kadra. Poleg tega se v nekaterih panogah zmanjšujeta povpraševanje po delovni sili in njen pretok v druge sektorje. Rast plač ostaja visoka in še naprej presega rast produktivnosti.

"Rusko gospodarstvo ostaja močno pregreto, kar ustvarja nova – kratkoročna in srednjeročna – tveganja," je povedal poznavalec postsovjetskega prostora in partner pri podjetju NC3 Denis Mancevič. "Medtem ko je bilo zgodovinsko gospodarstvo neposredno vezano na tako imenovano naftno rento – prihodke od izvoza energentov, predvsem surove nafte – se je tej odvisnosti v zadnjih dveh letih priključila še odvisnost od vojne ekonomije, ki poganja vedno večji del ruskega gospodarstva, saj se samo neposredni obrambno-varnostni proračunski izdatki približujejo 10 odstotkom BDP; če upoštevamo še multiplikator, pa je ta vpliv na gospodarsko aktivnost še večji."

Mancevič v tem vidi razlog za visoko inflacijo, ki je ob vedno novih in povečanih izdatkih za vojno ne uspejo obrzdati niti astronomsko visoke obrestne mere. "Karkoli naredi Ruska centralna banka, je premalo glede na obsežna vlaganja v vojno ekonomijo. Težave se bodo kopičile, povečan delež neplačanih hipotekarnih kreditov je zgolj še en simptom bolj kompleksne bolezni," pove poznavalec, ki izpostavi, da je Moskva v preteklih mesecih ukinila številne programe subvencioniranih hipotekarnih kreditov, ki so bili v luči visoke cene svežega denarja za vlado preprosto predragi.

Nizke cene nafte krčijo proračun Kremlja

Kremelj gospodarsko stabilnost išče v izjemno negotovem geoekonomskem in geopolitičnem okolju. Ruski vojni stroj je odvisen predvsem od prihodkov industrije fosilnih goriv, ki pa se v zadnjih mesecih sooča s padcem cen.

Gasno postrojenje u Njemačkoj (Bloomberg)

 

Svetovne cene črnega zlata so v zadnjih tednih padle na najnižjo raven v štirih letih. Glavna razloga za upad sta trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko ter nepričakovana odločitev naftnega kartela OPEC+, da bo z junijem povečal proizvodnjo nafte za 411 tisoč sodov dnevno. Odločitev o obsežnem zvišanju proizvodnje je presenetila nekatere analitike, ki menijo, da organizacija tvega nadaljnje padce že tako nizkih cen nafte.

Če se bo padec cen nafte nadaljeval, bo Kremelj verjetno začel zmanjševati izdatke že to poletje, pravijo analitiki, kar bi lahko prizadelo vojaške načrte Rusije. To pomeni, da bi lahko Trumpovi trgovinski ukrepi na dolgi rok nehote bolj škodovali ruski zmožnosti financiranja vojne proti Ukrajini kot sistematična uvedba najobsežnejšega svežnja sankcij v sodobni zgodovini s strani Zahoda, Trumpovo odločitev v okvir postavi časnik New York Times.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je aprila v redkem gospodarskem komentarju novinarjem povedal, da so svetovni trgi "izjemno nemirni, napeti in čustveno preobremenjeni". Dodal je tudi, da si ruske oblasti prizadevajo zmanjšati "učinke te mednarodne gospodarske nevihte".

"V prihodnje bi zvezna vlada morala težave reševati s helikopterskim denarjem, nacionalizacijami (ki že aktivno potekajo) in reševanjem celotnih panog, če bo seveda želela ohraniti socialni mir. Zmožnosti za to ima Rusija tako dolgo, dokler ji uspe na svetovni trg spraviti zadostno količino sodčkov surove nafte po stabilnih (visokih) cenah. Če se kaj zalomi, bodisi v količinah (recimo v primeru dodatnih sankcij) ali prodajni ceni (kar vidimo zdaj, ob ohlajanju svetovnega gospodarstva), začne ta model zelo hitro kazati resne razpoke," sklene Mancevič.

Podobno meni britanski poznavalec Rusije in pisatelj Mark Galeotti, ki je o gospodarski stiski in prenapihnjenem obrambnem proračunu za Spectator zapisal, da se ruske varnostne agencije zavedajo, da bodo morebitni množični protesti najverjetneje posledica gospodarskih težav, in ne političnih vzrokov.

Dodaten gospodarski pritisk za končanje vojne?

Med prvomajskimi prazniki so ameriški uradniki za predsednika Trumpa pripravili vrsto ukrepov za okrepitev gospodarskega pritiska na Rusijo, saj Putinova administracija zavlačuje s poskusi končanja vojne v Ukrajini, so za Bloomberg povedali neuradni viri, pri čemer so opozorili, da Trump še ni sprejel dokončne odločitve.

Moskva doslej ni sprejela zahtev ZDA po trajni prekinitvi ognja, ruski predsednik Vladimir Putin pa je vztrajal pri maksimalističnih stališčih, pri čemer je med drugim zahteval, da Rusija prevzame nadzor nad štirimi ukrajinskimi regijami, ki jih ne zaseda v celoti. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem privolil v sporazum o mineralih z Washingtonom z namenom ohranjanja Trumpove podpore in podprl pozive k brezpogojnemu premirju za vsaj 30 dni.

Jorge Silva/AFP/Getty Images/Bloomberg

 

"Mislim, da morda ne želi ustaviti vojne," je predsednik Trump pred dnevi o predsedniku Putinu zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social in namignil, da bi Moskvo lahko prisilil v končanje konflikta s sankcijami za ruski bančni sektor ali uvedel tako imenovane sekundarne sankcije.

Manevrskega prostora za sankcije ni več veliko, saj z več kot 20 tisoč različnimi sankcijami Ruska federacija ostaja najbolj sankcionirana država na svetu. Več kot 80 odstotkov sedanjih sankcij je bilo uvedenih zaradi invazije na Ukrajino in med drugim vključujejo trgovinske embarge, ustavitev naložb, zamrznitev in zaplembo mednarodnih rezerv Kremlja, prepoved nakupa ruskih državnih obveznic in izključitev ruskih bank iz sistema SWIFT.

Trumpov zaveznik v senatu Lindsey Graham je v začetku prejšnjega tedna povedal, da se je 72 senatorjev zavezalo predlogu zakona, ki bi uvedel "do kosti uničujoče" nove sankcije proti Rusiji in carine za države, ki kupujejo njeno nafto, zemeljski plin in druge ključne proizvode, če Putin ne bo začel resnih pogovorov za ustavitev vojne, še navaja Bloomberg. Te sankcije bi vključevale 500-odstotne carine na uvoz iz držav, ki kupujejo rusko nafto, naftne derivate, zemeljski plin ali uran, je navedeno v osnutku predloga zakona.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar