Kot smo na straneh Bloomberg Adria napovedali že včeraj, je administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna danes napovedala doslej najobsežnejši paket carinskih ukrepov zoper kitajske visokotehnološke izdelke oziroma izdelke zelenega prehoda. Carine na kitajska e-vozila so ZDA povečale na sto odstotkov, kar je štirikrat več od trenutne stopnje. Poleg avtomobilov pa bo Bela hiša okrepila še dajatve na čipe, baterije, sončne celice in nekatere kovine.
S tem ZDA želijo omejiti vpliv "nepoštene kitajske prakse in subvencij ter enake konkurenčne pogoje za ameriške proizvajalce avtomobilov in avtomobilske delavce," je ob predstavitvi ukrepov povedala Lael Brainard, Bidnova svetovalka za gospodarstvo.
ZDA bodo poleg že napovedanih zvišanj dajatev na jeklo, aluminij in električna vozila zvišale tudi dajatve na pristaniške žerjave in medicinske izdelke. Washington navaja, da bodo spremembe predvidoma vplivale na približno 18 milijard dolarjev trenutnega letnega uvoza iz Kitajske.
Preberi še
Bodo kitajski tehnološki velikani okrepili bikovski trend?
Analitiki menijo, da so pričakovani pozitivni rezultati nujni za okrevanje kitajskih borznih trgov.
14.05.2024
Kitajska na azijskih trgih vedri in oblači
Vzpodbudna krepitev inflacije in trgovinske aktivnosti Kitajske, a trgovinska vojna se stopnjuje.
13.05.2024
Top 5 novic: Biden in Trump s carinami udrihata po Xijevih e-vozilih
Evropska komisarka za mednarodno sodelovanje opozorila, da EU izgublja naložbeno tekmo s Kitajsko.
13.05.2024
Xi v Srbiji gradi tovarne, Vučić pa regijski vpliv
Faris Kočan, predavatelj: Aleksandar Vučić Srbijo z obiskom Xija pozicionira kot regionalno silo.
08.05.2024
Nikkei Asia poroča, da se bodo ameriške carine na uvoz sončnih celic in čipov iz Kitajske podvojile na 50 odstotkov, medtem ko se bo stopnja za uvoz nekaterih vrst jekla in aluminija povečala na 25 odstotkov, kar je več kot trikrat več kot zdaj.
Ukrep bo za električna vozila, jeklo in aluminij ter sončne celice začel veljati že letos, za čipe pa prihodnje leto, navaja portal.
Pri tem velja omeniti, da so kitajske znamke na ameriškem avtomobilskem trgu že zdaj slabo zastopane. Večji kitajski proizvajalci, kot sta BYD in NIO, v ZDA sploh ne prodajajo svojih vozil. Edina znamka s kitajskim partnerstvom na ameriškem trgu je Polestar, ki je plod sodelovanja med kitajskim Geelyjem in švedsko znamko Volvo.
Nikkei Asia poroča, da se bodo ameriške carine na uvoz sončnih celic in polprevodnikov iz Kitajske podvojile na 50 odstotkov, medtem ko se bo stopnja za uvoz nekaterih vrst jekla in aluminija povečala na 25 odstotkov, kar je več kot trikrat več kot zdaj.
Gre za vnovično in prelomno zaostritev v dlje časa trajajoči trgovinski vojni med vodilnima gospodarstvoma sveta, ki jo je začel nekdanji ameriški predsednik in republikanski kandidat na prihajajočih predsedniških volitvah Donald Trump. Med svojim mandatom je namreč uvedel dajatve na uvoz kitajskega blaga v skupni vrednosti okoli 300 milijard dolarjev, zdaj pa napoveduje, da bo ob zmagi na volitvah carine na e-vozila povišal kar na 200 odstotkov.
Kitajska napovedala povračilne ukrepe
"Kitajska vedno nasprotuje enostranskim dvigom carin, ki so v nasprotju s pravili Svetovne trgovinske organizacije, ter bo sprejela vse potrebne ukrepe za zaščito svojih legitimnih pravic in interesov," je danes dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Wang Wenbin.
Poudaril je, da je ameriška poteza posledica "pretiravanja s tako imenovanimi presežnimi zmogljivostmi". ZDA in EU namreč Kitajsko obtožujeta nelojalne konkurence in dampinškega pristopa. Bruselj je lani proti kitajskim avtomobilistom uvedel preiskavo, s katero namerava komisija ugotoviti, ali so znamke prejemnice državnih spodbud in subvencij. Ursula von der Leyen je namreč v lanskoletnem nagovoru Uniji dejala, da kitajski avtomobilski proizvajalci preplavljajo evropski trg s poceni električnimi avtomobili, ki ogrožajo poslovanje in obstoj evropske avtomobilske industrije.
V odgovor na zaostritev je Kitajska pred nedavnim uvedla preiskavo francoskih proizvajalcev žganja.
Kitajski avtomobilisti ne sodelujejo
Po poročanju Politica kitajske avtomobilske znamke ne sodelujejo z evropskimi preiskovalci oziroma ne odgovarjajo na njihove pozive, zato se krepijo pričakovanja, da bo Evropska komisija julija predstavila negativno poročilo in uvedla podobne ukrepe kot ZDA.
Kitajska podjetja poskušajo zahodni protekcionizem zaobiti s postavljanjem tovarn na ozemlju EU in – za dostop do ameriškega trga – v Mehiki. Tipičen primer tega je BYD, ki na Madžarskem gradi svoj prvi obrat v Evropi (ta je tudi edina kitajska avtomobilska tovarna v EU), po poročanju Reutersa pa namerava podobno storiti tudi v Mehiki, s čimer bi se izognili carinskim ukrepom na uvoz izdelkov s kitajskim poreklom.