Investitor Michael Burry, ki je zaslovel z napovedjo zloma ameriškega nepremičninskega trga leta 2008 in upodobitvijo v filmu Velika poteza (The Big Short, angl.), je v tvitu zapisal, da dogajanje v maloprodajnem sektorju morda nakazuje na obrat v monetarni politiki ameriške centralne banke (Federal Reserve). Ta trenutno v boju z inflacijo dviga obrestne mere.
Maloprodajna podjetja v ZDA imajo prevelike zaloge izdelkov, zato so v primeru vračil pripravljena kupcu vrniti denar, ne da bi zahtevala vračilo samega izdelka. Zasičenost z zalogami, ki se jih bodo trgovci morali slej ko prej znebiti, bo po Burryjevi oceni vodila do padca cen. Indeks življenjskih potrebščin (Consumer Price Index – CPI, angl.) bo pokazal deflacijski učinek, meni Burry, to pa bo Fed spodbudilo k sproščanju monetarne politike.
Deflacijski učinek se že kaže na trgih, skoraj vse surovine so v korekciji. Bloombergov indeks surovin je od 9. junija padel za deset odstotkov, cene tako energentov kot energije in prehranskih surovin so se spustile z nedavnih vrhuncev. Ko so vlagatelji spoznali, da je visoka inflacija neizogibna, so na veliko vstopili na trge surovin, zato je Bloombergov indeks od začetka decembra poskočil za 43 odstotkov. Ta rast se sedaj uravnava.
Obenem se upočasnjuje gospodarska rast, že junijska inflacija bo po vsej verjetnosti nižja od majske, ki je znašala 8,6 odstotka. Podatki bodo objavljeni 13. julija.
Burry je vlagatelje in analitike vznemiril že v maju, ko je padec osrednjega ameriškega indeksa S&P 500 pospremil s skrivnostnim tvitom, v katerem je ekonomsko stanje primerjal s finančno krizo leta 2008.
.webp){kind=icon}
