Uradni Peking si vse bolj prizadeva za okrepitev gospodarskih kazalcev drugega največjega gospodarstva na svetu, pri čemer naj bi bil eden glavnih vzvodov prevzemanje aktivnejše vloge pri upravljanju z domačim sektorjem digitalne industrije. Kakor poroča Bloomberg, se tamkajšnji krovni organ za kibernetsko varnost pripravlja na prevzem t. i. zlatih delnic v domačih tehnoloških gigantih Alibaba in Tencent, s čimer bi si zagotovil še večji vpliv na vodenje in poslovanje omenjenih podjetij.
Povečanje lastniškega deleža bi državnemu vrhu pod vodstvom predsednika Xija Jinpinga teoretično omogočilo, da imenuje direktorje in tudi drugače vpliva na pomembne odločitve gospodarskih družb. Posredno bi se s tem ukrepom povečal tudi posredni vpliv oblasti na delovanje in nadaljnji razvoj celotne industrije.
Peking si namreč v želji po odpravi posledic, ki jih je zaradi kovidne pandemije in z njo povezanih drakonskih karantenskih ukrepov v minulem letu utrpelo kitajsko gospodarstvo, prizadeva, da bi omilil strogo politiko omejevanja poslovanja domačih tehnoloških gigantov. To je bilo namreč doslej pod precejšnjim pritiskom zaradi poskusov državnega vrha v smeri preprečevanja oziroma zmanjševanja visoke stopnje zasvojenosti z računalniškimi igrami med domačim prebivalstvom. V zvezi s tem spomnimo, da so kitajski državni regulatorji v skladu z ideološko obarvano retoriko komunistične partije računalniške igre označili za "duhovni opij", njihovo igranje pa otrokom omejili na največ tri ure tedensko. Novembra lani so te omejitve nepričakovano umaknili, kot razlog pa navedli "učinkovitost ukrepov, ki jih je v tem oziru sprejel tehnološki sektor".
Preberi še
Borzni pregled: Strah pred covidom-19 in novo letošnje dno Nasdaqa
Vlagatelje skrbi, da bi se epidemija covida-19 razširila iz Kitajske in udarila po gospodarski rasti.
29.12.2022
Kitajska lani zabeležila eno najnižjih rasti BDP v štirih desetletjih
Tudi uradni Peking je sporočil, da dajejo v letošnjem letu prednost gospodarski rasti.
17.01.2023
Kitajska po treh letih odprla meje in ukinila karanteno
Drugo največje gospodarstvo na svetu se je po več letih izolacije znova odprlo in sprostilo vstopne pogoje.
09.01.2023
Kitajska se ohlaja, Indija pa ogreva; kaj ima od tega Slovenija
'Problematično je, da je 80 odstotkov slovenske zunanje trgovine omejenih na radij tisoč kilometrov,' izpostavlja ekonomist Matevž Rašković. Sta Kitajska in Indija lahko rešitev?
09.01.2023
Bloomberg, ki se sklicuje na poročanje Financial Timesa (FT), navaja, da je državni organ za kibernetsko varnost v začetku januarja prevzel enoodstotni delež hčerinske družbe Alibaba. Povečanje deleža je zanimivo tudi zaradi tega, ker portfelj podjetja vključuje podjetja, kot sta pretočna platforma Youku in mobilni brskalnik UC Web.
S skladom, prek katerega država namerava povečati svoj delež v Alibabi, neposredno upravlja kitajska država, hkrati pa so vanj kot investitorji vključena tudi številna druga podjetja v državni lasti, denimo kitajska pošta China Post in mobilni operater China Mobile Ltd. Sočasno je FT poročal tudi o namerah uradnega Pekinga, da prek podobnega prevzemnega mehanizma poveča svoj vpliv v hčerinski družbi Tencent, ki se ukvarja prav z razvojem računalniških iger.
Da gre za korenit obrat v odnosu kitajskega političnega vrha do domačih tehnoloških podjetij, nakazuje tudi dejstvo, da je podjetje Didi Global včeraj le prejelo dovoljenje države za ponovno trženje večjega števila svojih aplikacij za mobilne telefone. Delovanje podjetja, ki je v delni lasti Alibabe in Tencenta, je bilo namreč zaradi korekcijskih ukrepov državnega vrha poldrugo leto močno okrnjeno. Omejevanje poslovanja družbe je bilo namreč posledica poteze vodstva družbe, ki je leta 2021 objavilo namero o vstopu na ameriški delniški trg.
A nenadnemu obratu glede strogih kovidnih omejitev v začetku decembra so nato hitro sledile še nekatere druge, trgu prijazne spremembe, ki odražajo poskuse kitajske komunistične partije, da v gospodarski stroj azijske velikanke v novem letu vnese več dinamike. Kitajska tako denimo odpravlja dve leti trajajočo prepoved uvoza avstralskega premoga, rahlja uzde poslovanja tehnoloških velikanov in odpravlja omejitve gradbenega sektorja.
Ob tem se postavlja ključno vprašanje, ali bodo imeli načrtovani spodbujevalni ukrepi državnega vrha zadosten pozitiven vpliv na obnovo gospodarskega vzpenjanja najštevilčnejše države na svetu, ki mu v zadnjem času nekoliko jemlje sapo.