Powell, guverner Feda: Prezgodaj za razmišljanje o ustavitvi dvigov

Ameriška centralna banka Federal Reserve je na današnjem zasedanju zveznega komiteja za operacije na odprtem trgu (FOMC) soglasno sprejela nov, že četrti zaporedni dvig obrestnih mer za 75 bazičnih točk, potreba po stabilizaciji cen življenjskih potrebščin pa je prevladala nad tveganjem recesije. Ključna obrestna mera (Federal Funds Rate, angl.) v Združenih državah Amerike (ZDA) je tako v območju od 3,75 do štirih odstotkov, kar je najvišja raven v več kot desetletju.

"Komite pričakuje, da bodo nadaljnji dvigi ciljnega razpona obrestnih mer primerni za dosego monetarne politike, ki je dovolj restriktivna, da vrne inflacijo na dva odstotka," so centralni bankirji zapisali v izjavi za javnost. Vendar bodo pri prihodnjih dvigih pozorni tudi na njihove kumulativne učinke, zamude pri vplivu obrestnih mer na gospodarstvo in inflacijo ter potencialne gospodarske spremembe, so še dejali.

Oči so bile uprte v novinarsko konferenco guvernerja Jeroma Powella, ki je poudaril, da mora Fed v doseženem restriktivnem območju postopati previdno, da na eni strani obrestnih mer ne dvigne prehitro in previsoko ali na drugi strani sprosti monetarne politike prezgodaj. "Prezgodaj je, da bi razmišljali o premoru oziroma zaustavitvi dvigov," je dejal. Povedal je tudi, da bi bila končna raven obrestnih mer lahko višja, kot je bilo sprva načrtovano, a da se cikel zategovanja bliža koncu, "morda na decembrskem zasedanju ali enem za tem".

Bela hiša je pozdravila odločitev; tiskovna predstavnica Karine Jean-Pierre je sporočila, da bo dvig obrestnih mer pomagal pri omejitvi rasti cen.

"Pomembno sporočilo tako za globalne gospodarske akterje kot tudi za regijo Adria je, da bo kapital ostal omejen in pripravljen na večjo rast stroškov," pa sporočilo Feda komentira Andrej Knez, glavni analitik Bloomberg Adria. "To bo ustvarilo negativno zanko v državah regije Adria, kjer je razpoložljivost kapitala manjša." Naši analitiki predvidevajo, da bo Fed začel sproščati denarno politiko leta 2024, vendar se bo inflacija ciljni vrednosti približala šele leta 2025.

Inflacija ali recesija, to je sedaj vprašanje

Vlagatelji in analitiki so pričakovali nadaljevanje stroge monetarne politike, saj je inflacija v ZDA v septembru vztrajala pri 8,2 odstotka, kar je štirikratnik Fedove ciljne vrednosti in najvišja raven v zadnjih 40 letih. Sedaj se poraja vprašanje, kako visoko namerava iti Fed v boju z inflacijo in kakšno je tveganje recesije zaradi visokih obrestnih mer, ki dražijo zadolževanje in s tem zavirajo gospodarsko rast.

"Inflacija je v tem trenutku bolj problematična, kot bi bile posledice omilitve monetarne politike," je v pričakovanju odločitve povedal tržni strateg in kolumnist pri Bloomberg Opinion Mohamed El-Erian. "Tveganje tako zdaj kot v prihodnje je, da bo Fed storil premalo."

Poleg povišane inflacije v prid agresivnim dvigom govori tudi še naprej nizka brezposelnost, ki kaže, da je gospodarstvo odporno na višje stroške zadolževanja. Poleg tega je v tretjem četrtletju po dveh zaporednih četrtletjih krčenja bruto domači proizvod v ZDA narasel za 2,6 odstotka. Medtem je za večjimi podjetji in delniškimi trgi slabo četrtletje, kar Fedu signalizira učinkovitost višjih obrestnih mer.

"Rezultati poslovanja ameriških podjetij v tretjem četrtletju so bili slabi, kar ni zgolj odraz visoke inflacije, ampak prilagajanja poslovnih aktivnosti pričakovanemu monetarnemu zategovanju," ugotavljajo analitiki Bloomberg Adria.

Večina analitikov pričakuje upočasnjevanje monetarnega zategovanja v začetku naslednjega leta. Jutri odločitev o osmem zaporednem dvigu obrestnih mer sprejema še britanska centralna banka (Bank of England).

Delnice v ZDA so se ob novici pobrale; S&P 500 se je vrnil na dnevno izhodišče.