Trump trdi, da ima nadzor nad Hormuzom, ZDA in Iran zaostrujeta svoja stališča

Predsednik Donald Trump je zatrdil, da imajo ZDA "popoln nadzor nad Hormuško ožino", medtem ko sta Washington in Teheran zaostrila stališča v zastalih pogajanjih. "Mi jo obvladujemo," je Trump pozno v torek novinarjem dejal v vojaškem oporišču Joint Base Andrews blizu Washingtona. "In na neki točki bodo morda nekaj poskusili, potem pa jih bomo razstrelili."

Njegove izjave so sledile besedam pakistanskega obrambnega ministra Khawaje Asifa, ki je novinarjem v Islamabadu dejal, da sta strani glede Hormuške ožine "blizu neke vrste dogovora", vendar podrobnosti ni navedel.

Stopnjevanje retorike dodatno zmanjšuje možnosti, da bi sprti strani kmalu dosegli dogovor o ključni pomorski poti, skozi katero je pred začetkom spopadov potekala petina svetovnega pretoka nafte in utekočinjenega zemeljskega plina. Čeprav sta strani junija sklenili premirje, se občasni spopadi nadaljujejo, Katar in Pakistan pa skušata posredovati pri doseganju trajnega konca konflikta.

Al Jazeera je pred tem poročala, da so pogajanja med Iranom in Omanom o ponovnem odprtju Hormuške ožine za del pomorskega prometa dosegla napredno fazo, pri čemer se je sklicevala na predstavnika katarskega zunanjega ministrstva. ZDA v teh pogovorih ne sodelujejo neposredno.

Tudi predstavniki oblasti v Teheranu so nakazali, da bi se Iran in Oman lahko približevala dogovoru glede Hormuške ožine. Mohsen Rezaei, novoimenovani sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je po poročanju državne televizije IRIB dejal, da bi bil vsak dogovor z Omanom o nadzoru nad ožino ločen od vprašanja njenega zaprtja. Prav tako še ni jasno, kakšne pogoje bi Iran lahko zahteval za promet skozi ožino.

Iran je prek posrednikov Washingtonu sporočil dodatne pogoje, med drugim zahtevo po koncu vojne in odmrznitvi blokiranega iranskega premoženja, je IRIB v torek navedel Rezaeija. Njegove izjave so sledile srečanju s kitajskim veleposlanikom v Iranu Congom Peiwujem v Teheranu.

"Vsekakor smo v slepi ulici," je za Bloomberg TV dejala nekdanja namestnica ameriškega državnega sekretarja Wendy Sherman. "Če ZDA ne bodo pripravljene dovoliti Iranu in morda Omanu prostovoljnega pobiranja pristojbin ali Iranu ponuditi toliko omilitve sankcij in sprostitve zamrznjenega premoženja, da se jim bo to izplačalo, ne verjamem, da bomo ožino lahko trajno odprli." "Mislim, da je realnost takšna, da bo Iran v dogledni prihodnosti, če ne kar za vedno, nadzoroval Hormuško ožino," je dodala.

Cene nafte so še naprej rasle, saj trgovci ostajajo previdni glede možnosti dogovora na Bližnjem vzhodu. Cena svetovne referenčne nafte brent je bila v sredo zjutraj višja za 0,9 odstotka pri 89,72 dolarja za sod, s čimer se je rast nadaljevala že šesti dan zapored.

Ameriški minister za energijo Chris Wright je v torek na družbenih omrežjih zapisal, da sedemdnevno povprečje količine nafte, ki zapušča Hormuško ožino, znaša skoraj devet milijonov sodov na dan, kar je več od ocen številnih trgovcev.

Helikopter ameriške mornarice je v torek izstrelil dve raketi na tovorno ladjo pod panamsko zastavo, ki je poskušala prečkati Omanski zaliv, je na omrežju X sporočilo ameriško osrednje poveljstvo Centcom. Dodalo je, da je ladja plula proti iranskemu pristanišču in s tem kršila ameriško blokado.

Kljub takšnim napadom se tako imenovani shuttle prehodi skozi ožino nadaljujejo, kar ohranja odprto pomembno pot za dobavo nafte. Satelitski posnetki so pokazali, da ladje zunaj Hormuške ožine pretovarjajo tovor, kar kaže, da nekateri tankerji ožino še naprej prečkajo z izključenimi sistemi za sledenje.

Po podatkih satelita Sentinel 2 Evropske unije je bilo v ponedeljek na več kot 100 kilometrov dolgem območju ob obalah Omana in Združenih arabskih emiratov zaznanih 12 takšnih pretovorov. Nekatere ladje so se po prečkanju Hormuške ožine v zadnjih dneh znova pojavile tudi v podatkih za sledenje plovil ter na platformah Kpler in Vortexa. Plovila so 17. maja 2026 zasidrana v Hormuški ožini ob pristaniškem mestu Khasab na severnem omanskem polotoku Musandam.

Pakistanski notranji minister Mohsin Naqvi je v torek prispel v Teheran na pogovore z iranskim kolegom, je poročala poluradna iranska tiskovna agencija ISNA.

Trump je v ponedeljek dejal, da bi moral Teheran plačati odškodnino za ljudi, ki so umrli v napadih, povezanih z Islamsko republiko, pa tudi v domačih protestih. Njegove izjave so bile odgovor na vrsto zahtev Irana, med katerimi je tudi odškodnina zaradi ameriških kršitev začasnega mirovnega dogovora, sklenjenega junija. Iran bo skoraj zagotovo zavrnil najnovejše Trumpove zahteve, za katere je ameriški predsednik dejal, da bodo "odločno vključene v vsa prihodnja pogajanja".

Predstavnik Bele hiše je dejal, da Trump meni, da ima v pogajanjih močan položaj in da se mu z dogovorom ne mudi, ni pa želel podrobneje opisati poteka pogovorov. ZDA menijo, da Iran svoje zahteve nenehno spreminja ter da se Teheran sooča z vse večjim gospodarskim pritiskom in notranjimi frakcijskimi spori, je dejal predstavnik, ki je želel ostati neimenovan.