.webp){kind=icon}
Japonska centralna banka (Bank of Japan, angl.) je le nekaj ur po novem agresivnem dvigu obrestnih mer s strani ameriške centralne banke Fed na zasedanju odločila, da svoje ključne obrestne mere pusti na nizki ravni. Jen je ob odločitvi padel na 24-letno dno.
Ključna kratkoročna obrestna mera ostaja pri –0,1 odstotka. Japonska centralna banka s svojo monetarno politiko še naprej izstopa med večjimi svetovnimi bankami, ki v boju z inflacijo vztrajno višajo obrestne mere. Fed je včeraj sprejel še tretji zaporedni dvig za 75 bazičnih točk, ključna obrestna mera (Federal Funds Rate, angl.) v ZDA sedaj znaša 3,25 odstotka.
Guverner banke Haruhiko Kuroda in njegov odbor se držita cenovne kapice na dolgoročne obveznice in nadaljnjih odkupov obveznic. Malce nepričakovano so se odločili za postopno končanje kovidnega programa financiranja podjetij v težavah, medtem ko je večina ekonomistov predvidevala njegovo takojšnjo ukinitev. Prav vsi ekonomisti v Bloombergovi anketi pa so napovedali, da se obrestna mera ne bo spremenila.
Kuroda je večkrat poudaril, da je Japonska še daleč od normalizacije monetarne politike. Za razliko od Feda in ostalih večjih bank tako v prihodnosti pričakuje kvečjemu nižje, ne višje obrestne mere. Inflacija na Japonskem je v avgustu znašala tri odstotke, precej manj kot v drugih razvitih državah sveta, a vseeno več kot običajno za državo, ki se zadnja desetletja spopada s počasno gospodarsko rastjo.
"Očitno je, da japonska centralna banka ni spremenila svojega stališča. Sledijo logiki, da bi imel obrat politike več negativnih posledic kot pozitivnih, zato se držijo strategije," je za Bloomberg povedal Harumi Taguchi, glavni ekonomist pri S&P Global Market Intelligence. "Glede inflacije so očitno še vedno prepričani, da bo kljub nadaljnji rasti cen v tem fiskalnem letu vpliv visokih cen energije pričel pojenjati."
Donosnost do dospetja na desetletno obveznico je po odločitvi padla pod zgornjo mejo 0,25 odstotka; centralna banka skuša to raven vzdrževati z odkupi obveznic. Toda omejitev donosnosti in vrednost jena bosta še naprej pod pritiskom globalnih dvigov obrestnih mer.
Vztrajanje Kurode pri nizkih obrestnih merah večini ekonomistov in vlagateljev sporoča, da obrata v monetarni politiki Japonske ni pričakovati do konca njegovega mandata 8. aprila 2023, poroča Bloomberg.
Centralna banka v Hongkongu se je – nasprotno od japonske centralne banke – odločila slediti zgledu Feda in danes sprejela že peti dvig obrestne mere, in sicer v višini 75 bazičnih točk. Danes o dvigu obrestnih mer odločajo še centralne banke v Združenem kraljestvu, Švici, Južni Afriki, Braziliji in na Norveškem. Če se Švica odloči za dvig, kot se pričakuje, bo japonska banka edina med večjimi centralnimi bankami z negativno obrestno mero.
