Blaž Brodnjak, NLB: "Evropska kapitalska unija je nujna – včeraj, ne čez 15 let"

Največje tveganje v prihodnjem desetletju niso stagnacija, recesija, hiperinflacija ali vojaški konflikti, temveč pomanjkanje domišljije. Tako je na forumu predsednikov, kjer je bila tema 'Nepredvidljivi novi svet – kaj morajo podjetja storiti, da se prilagodijo?' (organizirala ga je IEDC – Poslovna šola Bled), dejala direktorica Kopenhagenskega inštituta za študije prihodnosti Daria Krivonos.

Opozorila je na Kitajsko in njeno kampanjo Made in China 2025 (Narejeno na Kitajskem 2025), ki je jasno določila 10 visokotehnoloških in strateško pomembnih sektorjev, na katere se je osredotočila. Evropa je medtem to ignorirala.

"V Avstraliji obstaja inštitut, ki spremlja tako imenovanih 64 ključnih tehnologij. Razvrstili so jih po področjih – energetika, biotehnologija, napredni materiali – in začeli meriti, katera država vodi, recimo po znanstvenih objavah in patentih. Na začetku stoletja so dominirale ZDA, zdaj pa Kitajska," je povedala.

Krivonosova pojasnjuje, da je Evropa danes v položaju, ki ga zaznamujejo različni izzivi: "Imamo grožnjo z vzhoda, pri čemer je bila prej to ena velika država z nekaj podpore drugih, zdaj pa ni več tako; razočaranje globalnega juga, predvsem razočaranje nad zahodom, ki se kaže z nezaupanjem v institucije, v liberalno demokracijo, v naš tržni sistem in kapitalizem; in norost z zahoda, pri čemer je svet postal ekstremno nestanoviten in iracionalen."

"Res je, da se koncept strateškega predvidevanja počasi prebija na najvišje ravni odločanja. Prav tukaj bomo morali uravnotežiti gospodarsko rast, demografijo in staranje prebivalstva, dolgo tradicijo velike socialne porabe, potrebe po obrambi, industrijsko politiko, digitalno infrastrukturo in energetsko tranzicijo," je dodala.

Med trenutnimi globalnimi megatrendi je omenila globalizacijo, staranje prebivalstva in osredotočenost na zdravstvo, umetno inteligenco in avtomatizacijo, urbanizacijo, omrežno in storitveno ekonomijo, podnebne spremembe, koncentracijo bogastva in medsebojno povezanost.

Sašo Valjavec

 

"Znova moramo premisliti naš kapitalistični sistem"

Dominique Turcq, ustanovitelj in predsednik francoskega inštituta Boostzone, je opozoril, da se moramo manj zanašati na fosilna goriva in pospešiti energetsko tranzicijo. Hkrati moramo na novo oblikovati delovno okolje in način, kako si družba deli koristi razvoja. "Rast kot takšno bomo morali na novo opredeliti – ne more več temeljiti samo na količini proizvedenega in porabljenega," meni.

"Demografija je eden glavnih dejavnikov prihodnosti. Družbe se starajo in pravljice o prenaseljenosti sveta ne držijo več kot nekoč. Kitajska je bila ogromna sila 21. stoletja, a zaradi demografskih trendov dolgoročno ne bo več imela takšnega pomena. Vlogo velike sile bo prevzela Indija – Kitajska je velesila danes, Indija pa bo velesila jutri," razmišlja. Izziv prihodnosti so po njegovem tudi migracije. "Migracije postajajo tempirana bomba. Združeni narodi ocenjujejo, da bo do leta 2050 zaradi podnebnega zloma po svetu okoli milijarda migrantov," je povedal.

"V geopolitiki še vedno čutimo prevlado ZDA, pri čemer se njihov vpliv vse bolj premika od mehke k trdi moči. Vstopamo v obdobje geoekonomije plenilstva, ko velike države agresivno iščejo vire in vzpostavljajo nove oblike neokolonializma. Vzporedno opažamo izjemno prevlado nekaj velikih podjetij, ki dobivajo skoraj sistemsko vlogo." Turcq je še poudaril, da moramo vnovič premisliti naš kapitalistični sistem. "Potrebujemo prehod v kapitalizem deležnikov, v kapitalizem omejenih virov in v njegovo preprostejšo, manj potratno različico."

Kako se lotiti težav, ki pestijo Evropo?

Michela Cattaruzza Bellinello, izvršna direktorica italijanskega podjetja Ocean Team, je povedala: "Mladi in ženske, ki prihajajo v naše podjetje, imajo širši pogled, manj predsodkov in so veliko bolj dinamični od nas, ki smo v panogi že dolgo." Wolfgang Litzlbauer, predsednik in izvršni direktor skupine Umdasch, pa je poudaril, da njegovo podjetje močno vlaga v ZDA, hkrati pa je obrnilo hrbet Kitajski. "Naš recept je to, kar imenujemo 'glokalizacija': globalna strategija, a močna lokalna prisotnost. Drug velik izziv – in hkrati priložnost – je digitalna transformacija."

Med govorniki je bil tudi Gordan Kolak, predsednik uprave hrvaškega Končarja: "Končar je danes globalno prisotno podjetje – močno zasidrano v Evropski uniji, s projekti pa po vsem svetu. Naša naloga je, da smo pripravljeni na zeleni prehod in vse, kar prinaša. V zadnjih šestih, sedmih letih smo zato izvedli temeljito preobrazbo skupine – v skladu s prizadevanji Evropske komisije, da se evropski energetski sistem odmakne od nafte in plina ter preide na elektriko."

"Elektroindustrija je tradicionalno zelo konservativna: marsikdo misli, da lahko delamo enako kot pred sto leti, ker se fizika transformatorjev ali generatorjev ni spremenila. Prepričan sem, da smo priča resnični prelomnici: 20. stoletje je bilo v veliki meri stoletje fosilnih goriv, 21. stoletje pa bo stoletje elektrifikacije," je sklenil.

Evropa enega glasu in posodobitev EU

Predsednik uprave naše največje banke Blaž Brodnjak pa je povedal, da NLB deluje v regionalnem okolju, kjer imajo ljudje še vedno veliko skupnih izkušenj: gledali smo iste filme, brali iste stripe, včasih celo peli iste himne. "To nam daje določeno prednost pri razumevanju strank in kulturnega konteksta. Odkar sem prevzel vodenje banke, smo skoraj potrojili obseg poslovanja, ker trdno verjamemo, da je v regiji še vedno ogromno potenciala – kljub vse strožji regulaciji v Evropi in razmeroma majhnim trgom."

"Živimo v izjemno negotovem času – v nekaj dneh se lahko zgodi nekaj, česar si še pred kratkim nismo znali niti predstavljati. Zato v banki stalno testiramo odpornost: stresno testiramo skoraj vse, naše predpostavke se spreminjajo iz dneva v dan," je povedal.

Brodnjak je poudaril, da imajo kot velika regionalna banka "močan interes za stabilnost regije". "Menim, da smo v marsičem dejavnik povezovanja in kohezije ter da pomagamo krepiti zaupanje v evropsko idejo. Verjamemo v evropsko bančno unijo, v kapitalsko unijo in v to, da bi morala Evropa govoriti z enim glasom."

"Skrbi nas politična nestabilnost, saj neposredno vpliva na predvidljivost poslovnega okolja. Zlasti vprašanje širitve Evropske unije na zahodni Balkan je tu ključno. Verjamemo v eno Evropo – da obstaja 'otok' držav, ki jih geografsko in gospodarsko obkroža EU, politično pa ostajajo zunaj, je nevzdržno. Težko razumemo nekatera neenotna in nasprotujoča si sporočila ključnih držav članic: pritisk na Srbijo po eni strani, hkrati pa povsem merkantilistični pristop po drugi strani; Severna Makedonija še vedno denimo nima verodostojne evropske perspektive. To ni pravično in predvsem ni prepričljivo."

Drugorazredni igralec

"Prepričan sem, da nimamo več veliko časa za popravljanje teh napak. Konkurenčnost Evropske unije – in s tem tudi položaj Slovenije – je na preizkušnji. Če se EU v prihodnjih nekaj letih ne bo resno posodobila, ne bo stabilnosti in ne bo napredka; gledali bomo v desetletje stagnacije, medtem ko bodo drugi prevzemali pobudo," je povedal.

Aymeric Royere, predsednik Novartisa v Sloveniji, pa je govoril o močnem odtisu Novartisa v Sloveniji: "Smo eden največjih zasebnih delodajalcev v državi z več kot štiri tisoč zaposlenimi, tremi proizvodnimi lokacijami, dvema raziskovalno-razvojnima centroma in pomembnimi storitvami na področju kakovosti."

O prihodnosti Evrope pa je povedal: "Če se ne bomo odzvali, bo Evropa postala le še drugorazredni igralec. V farmacevtski industriji je to že očitno. Še pred 15 leti je bila Evropa po vlaganjih v raziskave in razvoj primerljiva z ZDA; danes je razlika velika. Približno ena od petih novih inovativnih terapij za evropske bolnike sploh ni na voljo, številne med njimi pa so zdravila prvega razreda v svoji skupini."

"Načrt Ursule von der Leyen je ubiti evropsko industrijo"

Kolak iz Končarja je postavil retorično vprašanje: "Zakaj v Evropi pri razpravah o gospodarstvu in rasti ne začnemo pri osnovah – pri znanju in izkušnjah, ki jih potrebujemo za prihodnjo gospodarsko rast? Prepričan sem, da brez vse več ljudi, torej brez zadostne delovne sile, preprosto ne bomo napredovali. Produktivnosti ne moremo povečevati tako hitro, da bi nadomestili manko ljudi. Z vidika nekoga iz realnega sektorja ne verjamem, da bomo 'vsak posebej' vse nadomestili z umetno inteligenco," je povedal.

Glede tekmovanja med Evropo, ZDA in Kitajsko je Kolak povedal: "Pogosto govorimo, kot da bi bili trije ločeni svetovi, ki morajo med seboj tekmovati, kdo bo boljši. Svet pa je danes veliko bolj povezan. Včasih je skoraj absurdno razpravljati o tem, da mora biti Evropa ‘boljša’ od ZDA ali ‘boljša’ od Kitajske. Če se razdelimo in če bo vsaj ena stran vztrajala pri logiki ‘mi proti njim’, bomo na koncu vsi skupaj na slabšem. Moramo razmišljati globalno, bolje izkoristiti razpoložljive vire – ljudi, znanje, surovine – za boljše življenje v prihodnosti. In izkoristiti potencial sodelovanja med nami, ne pa ponavljati starih vzorcev tekmovanja, zaradi katerih vsakič znova trčimo ob iste omejitve – najprej pa ob pomanjkanje ljudi."

Sašo Valjavec

 

"Velike evropske države so na številnih področjih precej oddaljene od vodilnih držav, kot sta ZDA in Kitajska. To je skorajda kriminalno, če pomislimo, kako pomembna je močna industrija – in vse z njo povezano – za naš način življenja. O tem govorim zelo odkrito: brez močnega evropskega gospodarstva ne bo niti evropske socialne države, kakršne smo vajeni," je povedal Litzlbauer z Umdascha. Kritičen je bil tudi do predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, za katero je dejal, da se trudi ubiti evropsko industrijo.

Poudaril je, da je bila Evropa v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja – zlasti Nemčija in nemško govoreče države – vodilna na večini ključnih področij. "Danes pa je obrnjeno: od vseh 64 tehnologij obstaja samo ena sama, pri kateri Evropa še vedno drži približno 90-odstotni delež. To je dramatičen zdrs."

"Velika težava Evrope je, da smo nekje na poti izgubili delovno etiko. Če pogledate, kaj se je zgodilo po drugi svetovni vojni – zlasti v Nemčiji in sosednjih državah – je bil gospodarski in družbeni vzpon v naslednjih petdesetih letih neverjeten. Danes pa je Nemčija država z najmanjšim številom opravljenih delovnih ur na zaposlenega. Nemce smo si vedno predstavljali kot izjemno delavne ljudi – zdaj pa so po tem kazalniku na repu. To bi nas moralo strezniti."

"Seveda je izziv tudi, kako naše ideje in podjetja resnično povečati. A še prej potrebujemo tri stvari: najprej, znebiti se moramo regulatorne nočne more znotraj Evropske unije; drugič, jasno moramo določiti prihodnja poslovna področja, na katerih želimo biti vodilni; in tretjič, resno moramo vlagati v razvoj pravih tehnologij. Če bomo to naredili, bosta tudi rast in širitev evropskih podjetij veliko lažja," je še povedal Litzlbauer.

 

Predsednik uprave NLB je bil kritičen do vrha slovenske politike. "V javni razpravi slišimo skoraj izključno govor o pravicah, veliko manj pa o odgovornosti ali o tem, kdo bo vse to financiral. V dveh letih smo izgubili 11 pomembnih sedežev podjetij – ni čudno, da odhajajo drugam. Živimo v družbi udobja, v ‘conah lagodja’, in to ne velja le za Slovenijo, ampak za precejšen del Evropske unije. Potrebujemo vrnitev k delu – k normalnemu, polnemu delovnemu tednu – v času, ko nam primanjkuje talentov."

"Druga težava je, da ideja Evrope kot enotnega trga še ni zares prodrla v razmišljanje velikih držav. Če želimo evropske prvake, potrebujemo banke, ki bodo primerljive z največjimi ameriškimi in kitajskimi. Potrebujemo kapitalsko unijo. Vsako leto približno tri odstotke evropskega BDP odteče v naložbe na ameriških kapitalskih trgih. Predstavljajte si, da bi vsaj polovico tega preusmerili v Evropo – v evropska podjetja. To bi bila povsem druga zgodba o rasti. Lokalni trgi so preprosto premajhni, zato moramo po kapital v svet – in tam je dostop do kapitala veliko globlji. Podobno velja za davke. Regulativa je resnično ena največjih bolečin poslovanja," je povedal.

"Kapitalska unija je nujna – včeraj, ne čez 15 let. Evropske banke so precej bolj regulirane kot ameriške ali kitajske, zato je konkuriranje na globalnem trgu skoraj nemogoče. Mi imamo srečo, da poslujemo v regiji, kjer ni prisotnih velikih ameriških, britanskih, nemških ali francoskih bank. To nam daje določeno naravno zaščito in vstopne ovire za druge," je sklenil Brodnjak.