Največji izziv za vlado premiera Roberta Goloba je prihajajočo zimo zagotoviti energente za nemoteno oskrbo tako gospodinjstev kot gospodarstva. Slovensko vlado seveda skrbi tudi možnost recesije.
Tako je novinarjem v Ljubljani po seji vlade v sredo popoldne dejal finančni minister Klemen Boštjančič, ki je sicer predstavil večinoma že prejšnji teden znane podrobnosti o rebalansu proračuna. V četrtek bo minilo sto dni vlade Roberta Goloba. Največji izziv je seveda energetska kriza.
"Zadeve se v zadnjih dveh, treh tednih dramatično spreminjajo, saj vlada ogromna negotovost. To so stvari, s katerimi se soočamo danes in na katere se bomo osredotočili v naslednjih tednih. Slovenija je na tem področju izjemno aktivna, ena najbolj aktivnih držav Evropske unije," je novinarjem v Ljubljani povedal Klemenčič.
Preberi še
Boštjančič: Proračunski primanjkljaj bo letos dve milijardi evrov
Po rebalansu bodo letošnji proračunski odhodki znašali 14,6 milijarde evrov, prihodkov bo za 12,5 milijarde evrov.
02.09.2022
Ukrepi za blažitev draginje bodo letos stali 650 milijonov evrov
Od začetka epidemije je bilo za protikoronski ukrepe iz državnega proračuna namenjenih 5.430 milijonov evrov.
05.09.2022
"V petek bo izredno zasedanje ministrov za energetiko. Takrat bomo zasedali tudi finančni ministri. Takrat bomo predstavili konkreten predlog, kako na evropskem nivoju zajeziti te cene."
Višja gospodarska rast, višji prihodki v proračunu
Proračunski prihodki so letos višji tudi zaradi robustne gospodarske rasti in znašajo milijardo evrov več, je poudaril Boštjančič. Kot je znano, se je gospodarska rast v drugem četrtletju na letni ravni upočasnila na 8,2 odstoka, in sicer z 9,8 v prvih treh mesecih leta. Prav Boštjančič je sredi julija opozoril, da se slovensko gospodarstvo znatno ohlaja.
"V zadnjih tednih smo začeli sprejemati ukrepe v boju z energetsko draginjo, ampak na drugi strani, kar je zelo pomembno, imamo v letošnjem letu zelo visoke – nad pričakovanji – proračunske prihodke," je še povedal Boštjančič.
Samo da ne bo recesije
"Nobena skrivnost ni, da so višji prihodki poleg gospodarske rasti tudi rezultat višje inflacije. Vedno je tako na začetku cikla inflacije. Seveda pa sledi to, kar že danes delamo, torej ukrepi za boj proti inflaciji tako na fiskalnem kot na monetarnem področju, kjer so naše roke zvezane. Ti ukrepi pa neminovno vodijo v zmanjšano gospodarsko rast. Seveda samo upam, da ne bo recesije."
Vlada je že prejšnji teden pripravila podrobnosti rebalansa proračuna, ki za letos predvideva rekordno javno porabo v višini 14,6 milijarde evrov. Prihodkov bo 12,5 milijarde evrov, kar pomeni, da bo proračunski primanjkljaj letos znašal dve milijardi evrov, je 2. septembra povedal Boštjančič.
Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun ocenjuje, da se bo država morala naslednje leto zadolžiti za štiri milijarde evrov.