BS: Četrtletna rast BDP se upočasnjuje na 0,3 odstotka

Ne glede na to, da se je v prvi polovici leta pri nas nadaljevala visoka rast gospodarske aktivnosti, Banka Slovenije ob nadaljevanju ruske vojaške agresije in posledičnih sankcij v drugi polovici leta pričakuje nekoliko nižjo, vendar še vedno solidno rast gospodarske aktivnosti. "Obeti za nadaljevanje leta so ob vztrajanju visoke inflacije šibkejši. Modelske ocene za tretje četrtletje trenutno nakazujejo upočasnitev četrtletne rasti domačega BDP na 0,3 odstotka," ocenjujejo na BS v pregledu makroekonomskih gibanj za september.

Četrtletna rast BDP se je v drugem četrtletju pospešila na 0,9 odstotka, medletna pa je dosegla 8,3 odstotka. "Ta je bila v drugem četrtletju opazneje podprta s tujim povpraševanjem, kar je povezano s pospeškom v izvozu storitev, med katerimi izpostavljamo potovanja. Hkrati so se poslabšale razmere za poslovanje v nekaterih panogah predelovalnih dejavnosti," ugotavljajo pri BS.

Za prihodnje leto višje tveganje recesije

Ne glede na to se že pojavljajo znaki upočasnitve gospodarske rasti. Kot navajajo pri BS, je vrednost kazalnika gospodarske klime avgusta ostala negativna, pri čemer poudarjajo nižjo oceno naročil v predelovalnih dejavnostih in zadržanost potrošnikov pri večjih nakupih. "Medletna rast realne vrednosti kartičnih plačil in dvigov na bankomatih ter števila prevoženih kilometrov tovornih vozil se je pomaknila v območje stagnacije," še dodajajo v poročilu.

Tudi za evroobmočje so razpoložljivi podatki glede gospodarske aktivnosti za tretje četrtletje manj ugodni. "Za julij in avgust je podkazalnik PMI nakazal šibkejša gibanja v storitvenih dejavnostih, saj se je povpraševanje po (nenujnih) storitvah ohlajalo. Sestavljeni kazalnik PMI za tretje četrtletje kaže na četrtletni upad BDP," so zapisali pri BS.

Kot dodajajo, so zaradi nadaljevanja ruske vojaške agresije obeti za preostanek leta precej negotovi. "Za leto 2023 se povečuje tveganje recesije. Inflacija v evrskem območju je avgusta dosegla 9,1 odstotka. Vlade držav članic s številnimi ukrepi blažijo visoke cene energentov, kar je v poletnih mesecih nekoliko omejilo inflacijo," ugotavljajo v poročilu. Ukrepi, ki jih je država letos sprejela, da bi omilila podražitve energentov za gospodinjstva, so po oceni BS skupno inflacijo v povprečju prvih sedmih mesecev znižali za 1,6 odstotne točke.

Do septembra v proračunu 342 milijona evrov primanjkljaja

Državni proračun je v prvih osmih mesecih po preliminarnih podatkih zabeležil 8,2 milijarde evrov prihodkov, kar je približno 1,2 milijarde evrov oziroma 16,7 odstotka več kot v primerljivem obdobju lani. Odhodki so se primerjalno znižali za 892 milijonov evrov oziroma 9,4 odstotka, na približno 8,6 milijarde evrov, proračun pa je imel tako v prvih osmih mesecih okoli 342 milijonov evrov primanjkljaja, kažejo podatki finančnega ministrstva. 

Davčni prihodki so se v prvih osmih mesecih ustavili pri skoraj sedmih milijardah evrov, kar je 17,5 odstotka oziroma milijarda evrov več kot v enakem lanskem obdobju. Prilivi iz davka na dodano vrednost so v obravnavanem obdobju narasli za petino, na približno 3,16 milijarde evrov. "Tolikšno rast pripisujemo lanski zaustavitvi gospodarske aktivnosti in potrošnje prebivalstva v času epidemije covida-19 in posledičnemu učinku zadržane potrošnje v letošnjem letu. Na rast vpliva tudi visoka inflacija," ugotavljajo na finančnem ministrstvu.

Katera so glavna tveganja za javne finance?

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je bil v prvih sedmih mesecih z 0,3 milijarde evrov medletno občutno manjši, saj je bila rast prihodkov visoka, odhodki pa nižji zaradi manj plačil, povezanih z epidemijo, ugotavljajo pri BS.

Vlada pripravlja rebalans letošnjega državnega proračuna in proračunske dokumente za prihodnji dve leti. "Glavno tveganje za javnofinančni položaj države v prihodnjih mesecih in naslednjem letu so šibkejša gospodarska rast in potencialni novi ukrepi za blaženje posledic visokih cen energentov," ugotavljajo pri BS.

Med prihodki se najbolj zvišujejo davki na dohodke pravnih oseb zaradi dobrih poslovnih rezultatov ter davek na dodano vrednost ob krepitvi potrošnje gospodinjstev, medtem ko dohodnina in trošarine zaradi nižje obdavčitve rastejo precej počasneje, so zapisali pri BS. K 0,6-odstotnemu znižanju odhodkov je največ prispeval manjši obseg plačil v zvezi z epidemijo, krepi pa se prispevek investicij.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar