Umar: po visoki rasti BDP sledi slabša druga polovica leta

Na visoko medletno rast slovenskega bruto domačega proizvoda v drugem četrtletju je vplival predvsem povišan izvoz storitev, pa tudi visoka zaposlenost, unovčevanje bonov in sprostitev pandemičnih ukrepov, je danes objavljene rezultate komentiral Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

V drugem četrtletju se je BDP povečal za 8,2 odstotka glede na leto prej, kjer velja omeniti, da je bila lanska osnova zaradi vpliva pandemije razmeroma nizka. Na četrtletni ravni se je BDP povečal za 0,9 odstotka, po podatkih Surs.

Že v drugem četrtletju je bilo zaznati tudi negativne trende: zaradi visokih cen energentov in hrane se umirja rast potrošnje gospodinjstev, visoka negotovost omejuje rast investicij, aktivnost v gradbeništvu stagnira glede na prvo četrtletje, s končanjem pandemičnih ukrepov je upadla tudi državna potrošnja.

V juliju se je nadaljeval trend vse manjšega zaupanja v gospodarstvo, zlasti med potrošniki in v predelovalni industriji, ocenjuje Umar. Zaupanje med potrošniki je padlo celo na najnižjo raven od pademije covid-19 dalje, kar naj bi bila posledica manjše kupne moči gospodinjstev.

Obeti za preostanek leta se poslabšujejo. "V prihodnjih mesecih bo na gospodarska gibanja v Sloveniji in evropskem prostoru ključno vplivala velika negotovost, povezana s potekom vojne v Ukrajini ter odzivom gospodarstev in politik na morebitne težave v preskrbi z energenti in blaženje draginje. S tem so povezana tveganja za dlje trajajočo visoko inflacijo, zlasti v povezavi z visokimi cenami energentov in hrane, ter zaostrovanje monetarne politike," je v sporočilu za javnost pojasnila Alenka Kajzer, namestnica direktorice Umarja.

Umar bo jesensko gospodarsko napoved objavil v drugi polovici septembra, še sporočajo z urada.