Slovensko gospodarstvo je zraslo tudi v drugem letošnjem četrtletju. V primerjavi s prejšnjim četrtletjem se je povečalo za 0,9 odstotka, na letni ravni pa je slovenski BDP večji za 8,3 odstotka, kažejo desezonirani podatki. Po originalnih podatkih je slovenski BDP na letni ravni zrasel za 8,2 odstotka.
Največ je k rasti prispevala domača potrošnja, ki je na letni ravni višja za 10,8 odstotka. Povečale so se tudi investicije v osnovna sredstva in zaloge, kažejo podatki statističnega urada. Na rast BDP je pozitivno vplivala tudi trgovinska menjava s tujino, saj je bil izvoz po enem letu zopet višji od uvoza. Izvoz storitev je zrasel bolj kot uvoz, medtem ko je na področju blaga uvoz ponovno presegel izvoz.
Medletno so največjo rast zabeležile finančne in zavarovalniške dejavnosti ter druge storitvene dejavnosti, obojne za slabo četrtino. Za dobro petino so dodano vrednost povečale združene dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva. Informacijske in komunikacijske dejavnosti so na letni ravni zrasle za 13,7 odstotka, gradbeništvo za 7,7 odstotka, predelovalne dejavnosti pa 2,7 odstotka. Najnižjo, 0,3-odstotno rast, je zabeležil sektor poslovanja z nepremičninami.
Poodbno kot druga gospodarstva evrskega območja je tudi Slovenija zabeležila nizko četrtletno rast bruto domačega proizvoda. S tem se je vsaj do začetka naslednjega leta izognila tehnični recesiji, za kar mora biti izpolnjen pogoj dveh zaporednih četrtletnih krčenj BDP.
Banka Slovenije opozarja na slabe obete za prihodnost
"V Banki Slovenije ugotavljamo, da so gospodarska gibanja skladna s pričakovanji iz naše junijske napovedi. Ob tem podarjamo še, da so obnadaljevanju ruske vojaške agresije obeti bolj negotovi," so danes v sporočilu za javnost zapisali v slovenski centralni banki. "Ob visoki inflaciji, oteženem dostopu do energentov in surovin ter zmanjševanju zaupanja med podjetji in potrošniki se namreč znižujejo pričakovanja glede gospodarske rasti v prihodnjem letu."
.webp){kind=icon}
