V Sloveniji rekordno število delovno aktivnih

Po danes objavljenih podatkih statističnega urada Surs se je število delovno aktivnih oseb oktobra dvignilo na nekaj manj kot 947.800 in doseglo novo najvišjo vrednost. V primerjavi z mesecem prej je bilo delovno aktivnih za okoli 3.200 ali za 0,3 odstotka več oseb, medtem ko se je število zaposlenih povečalo za okoli 3.000 ali za 0,4 odstotka. Podatki še kažejo, da se še vedno povečuje tudi število samozaposlenih, ki se je povečalo za okoli 200 oseb oziroma 0,2 odstotka.

Porazdelitev po spolu kaže, da se je med delovno aktivnimi povečalo število žensk, in sicer za približno 1.700 oziroma za 0,4 odstotka. Pri moških je število naraslo za okoli 1.500 oseb ali za 0,3 odstotka.

Podatki kažejo, da se je število delovno aktivnih na letni ravni povečalo za 1,1 odstotka, zaposlenih pa je bilo za odstotek več, samozaposlenih pa za 2,1 odstotka več.

Primerjava po starostnih skupinah kaže, da se je število delovno aktivnih na mesečni ravni najbolj dvignilo v starostnih skupinah od 15 do 24 let, in sicer za nekaj več kot 1.700 oseb ali za štiri odstotke in v skupini od 25 do 29 let za približno 1.200 ali za 1,4 odstotka. To zvišanje lahko pripišemo vstopu mladih na trg dela, ki so v letošnjem letu končali izobraževanje, so še zapisali pri Sursu.

Prah: Vračanje kadra iz Nemčije in Avstrije

Razmere je na trgu dela komentiral Tilen Prah, direktor zaposlitvene agencije Kariera, ki je dejal, da se poleg avtomobilske industrije povpraševanje po delavcih zmanjšuje tudi v trgovini. "Velika potreba po kadrih se izkauje na področju oskrbe starejših, medicinskih sestrah in v zdravstvu nasploh," je za oddajo Spotlight na Bloomberg Adria TV povedal direktor agencije. "V zadnjih petih letih je trg baziral na uvozu tuje delovne sile, zdaj ko se nemški in avstrijski trg ohlajata, pa je zaznati vračanje kadra nazaj domov," je še pojasnil. 

Povpraševanja po kadrih je poleg avtomobilske industrije manj tudi v elektroindustriji, v proizvodnji kovinskih izdelkov, pri proizvajalcih polizdelkov in tudi v maloprodaji in logistiki. 80 odstotkov delodajalcev povprašuje po kadrih z do peto stopnjo izobrazbe, zaradi že omenjenega vračanja kadra iz bližnjih držav pa je manj zaposlovanja kadrov iz Azije, kot je bilo pričakovati še pred letom dni.

Povečevanje števila samozaposlenih pa Prah pripisuje temu, da ''si več mladih želi biti samostojnih'', torej je to tudi generacijsko pogojeno. Sogovornik si tudi ne obeta velikih učinkov prvega paketa davčnih sprememb, ki ciljajo na lažje privabljanje visoko izobraženih kadrov. ''Razlogi za delovne migracije so poleg finančnih tudi sociološki, vzgibi so osebni'', pravi direktor družbe Kariera, ki pravi, da je davčni bonbonček relativno majhen, saj ti kadri v nekaterih zahodnih državah še vedno lahko računajo na dva ali celo trikrat večji zaslužek.  

Tudi bistvenega povečevanja števila brezposelnih v letu 2025 ne pričakuje, saj ''podjetja s tresočo roko zmanjšujejo število zaposlenih, ker je kader vse težje najti''. Trg dela se po Prahovih besedah sicer ohlaja, tudi potreb na trgu dela je 20 do 25 odstotkov manj kot lani tak čas, a so potrebe podjetij še vedno velike.

Več o razmerah na trgu dela si poglejte v spodnjem videu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar