Državni statistiki so danes objavili podatke o gospodarski klimi in razmerah na trgu dela.
Vrednost kazalnika gospodarske klime je novembra znašala –3,1 odstotne točke in je bila za 0,9 odstotne točke višja kot v oktobru (−4,0 odstotne točke).
Pozitivno so na spremembo vplivali štirje od petih kazalnikov zaupanja: v trgovini na drobno (za 0,8 odstotne točke), gradbeništvu (za 0,2 odstotne točke) ter storitvenih in predelovalnih dejavnostih (vsak za 0,1 odstotne točke). Negativen vpliv pa je imel kazalnik zaupanja med potrošniki (za 0,3 odstotne točke), navaja Surs.
V primerjavi s prejšnjim novembrom je bila vrednost kazalnika gospodarske klime višja za 2,2 odstotne točke.
Manj delovno aktivnih in več brezposelnih
V tretjem četrtletju letos je bilo v Sloveniji v povprečju 992 tisoč delovno aktivnih in 46 tisoč brezposelnih. Stopnja delovne aktivnosti se je v primerjavi s četrtletjem prej znižala, stopnja brezposelnosti pa zvišala, so objavili pri državnem statističnem uradu (Surs).
Preberi še
Koliko delavcev zares primanjkuje? Številke so zaskrbljujoče
Brez dotoka tujih delavcev bi se delovno aktivna populacija zmanjševala za 12.189 oseb letno. Koliko delavcev primanjkuje v Sloveniji? Številke so zaskrbljujoče.
20.11.2024
Vodstvo proti zaposlenim: Je preklic dela od doma pametna poteza?
Amazon vztraja, da delavci delajo iz pisarne pet dni na teden.
19.11.2024
Statistika: Koliko je povprečni Slovenec zaslužil lani?
Povprečni Slovenec še vedno zasluži manj od povprečnega Evropejca.
11.11.2024
So mladi res manj prizadevni delavci? Ali je to zgolj stereotip?
Mladi si želijo smiselno delo, ki jim omogoča rast in priložnost za razvoj.
06.11.2024
Kazalniki zaupanja: Pesimizem je prevladal
Glede na september se je gospodarska klima znižala za 1,7 odstotne točke.
25.10.2024
Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu julija navzdol
Podjetja pesti nezadostno povpraševanje, konkurenca in pomanjkanje delavcev.
25.07.2024
Razpoloženje v domačem gospodarstvu jesensko pesimistično
Najbolj upadlo zaupanje med potrošniki, in sicer za 0,8 odstotne točke.
24.09.2024
Delovno aktivnih nekoliko manj kot četrtletje prej
Število aktivnih prebivalcev (delovno aktivnih in brezposelnih skupaj) se je povečalo za 5.000. Za prav toliko oziroma še nekoliko več se je zmanjšalo število delovno aktivnih – za skoraj 6.000, z 998.000 na 992.000, bilo jih je za 0,5 odstotka manj kot v 2. četrtletju, a za 0,1 odstotek več kot v 3. četrtletju lani.
Tudi stopnja delovne aktivnosti je upadla, med vsemi delovno sposobnimi prebivalci je znašala 56,1 odstotka. To je bilo za 0,7 odstotne točke manj kot v 2. četrtletju in za 0,5 odstotne točke manj kot v 3. četrtletju lani.
Stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini 20–64 let je v tretjem četrtletju znašala 77,4 odstotka.
Med delovno aktivnimi je bilo 85,3 odstotka zaposlenih in 12,9 odstotka samozaposlenih, 1,8 odstotka pa jih je pomagalo na družinski kmetiji ali v družinskem podjetju. V primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta se je število zaposlenih zmanjšalo za 0,4 odstotka, število samozaposlenih pa povečalo za 1,4 odstotka.
Zaposlitev v obdobju zadnjih dveh mesecev iskalo več brezposelnih
Stopnja brezposelnosti se je zvišala na 4,4 odstotka. Skupaj je bilo brezposelnih 46 tisoč oseb, od tega 55 odstotka moških in 45 odstotka žensk, so izračunali statistiki.
Tudi število brezposelnih oseb, ki so iskale zaposlitev v obdobju zadnjih dveh mesecev, je zraslo z 11.000 na 17.000. Med njimi je 64,4 odstotka takšnih, ki (še) niso prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje in so delo iskali na njegovi spletni strani, prek oglasov ali kako drugače.
Med mladimi tako več delovno aktivnih kot tudi brezposelnih
Kot je za 3. četrtletje značilno, so pri Sursu zaznali povečanje števila delovno aktivnih med mladimi, starimi od 15 do 24 let. V primerjavi s četrtletjem prej jih je bilo za 12 tisoč oziroma za petino več, v primerjavi z istim obdobjem lani pa za dva tisoč več.
V Sloveniji delež tuje delovne sile že presega 15 odstotkov, pri čemer je vsako novo odpiranje delovnih mest odvisno od uvoza tujih delavcev, zlasti v delovno intenzivnih sektorjih, kot je gradbeništvo, pa tudi v storitvenih dejavnostih,
Stopnja delovne aktivnosti pri tej starostni skupini se je zvišala za pet odstotnih točk. »Razlog za povečanje lahko pripišemo večjemu številu vključenih v študentsko delo čez poletne mesece,« so zapisali v poročilu Sursa.
Kljub rasti števila in stopnje delovno aktivnih mladih pa so v tretjem četrtletju opazili tudi porast števila in stopnje brezposelnih. Konec avgusta se namreč zaključi šolsko leto, kar pomeni, da lahko tisti, ki so končali šolanje, že od julija iščejo (novo) zaposlitev. Število brezposelnih mladih se je povečalo za pet tisoč – s sedem tisoč na dvanajst tisoč.
V Evropi še vedno v pomanjkanje delavcev
Kot smo poročali, je zaposlenost na ravni celotne EU na zgodovinsko visoki ravni 75,3 odstotka. Hkrati je tudi brezposelnost na najnižji ravni – 5,9 odstotka.
V Sloveniji delež tuje delovne sile že presega 15 odstotkov, pri čemer je vsako novo odpiranje delovnih mest odvisno od uvoza tujih delavcev, zlasti v delovno intenzivnih sektorjih, kot je gradbeništvo, pa tudi v storitvenih dejavnostih, je pokazala analiza Bloomberg Adria.