Medletna inflacija zdrsnila pod odstotek, mesečno ponovno deflacija

Cene življenjskih potrebščin so se avgusta na medletni ravni povprečno podražile za 0,9 odstotka, kažejo današnji podatki Statističnega urada (Surs). V primerjavi z julijem (na mesečni ravni) pa je bila za 0,2 odstotka nižja, kar pomeni, da so se potrebščine avgusta v povprečju malenkost pocenile. Podatki še kažejo, da so se storitve na letni ravni v povprečju podražile za 4,1 odstotka, cena blaga pa so nazadovale za 0,7 odstotka.

Najbolj inflacije trenutno poganjajo višje cene storitev

Rast cen, ki jo merijo s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), je pokazal medletno rast cen za 1,1 odstotka, kar je najnižja rast od začetka leta 2021. Lanskega avgusta je bila rast cen 6,1-odstotna. Na mesečni ravni se cene niso spremenile. Najbolj na rast inflacije trenutno vplivajo višje cene storitev. Te so se na letni ravni podražile za 5,2 odstotka. Razlog za rast je pomanjkanje kadrov in rast 4-odstotna nominalna rast plač, ocenjujejo analitiki Bloomberg Adria. Blago pa se je na drugi strani pocenilo za 1,1 odstotka. To analitiki Bloomberg Adria pripisujejo umiritvi cen energije ter rešitvi težav v dobavnih verigah. Cene blaga dnevne porabe so v povprečju ostale enake, poltrajno in trajno blago pa sta se pocenila za 4,7 oziroma 1,8 odstotka.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila julija v državah članicah evrskega območja 2,6-odstotna (mesec prej 2,5-odstotna) in v državah članicah Evropske unije (EU) 2,8-odstotna (mesec prej 2,6-odstotna). V Nemčiji je bila avgusta medletna inflacija 2,6-odstotna. V Franciji je bila 2,7-odstotna, v Španiji pa 3,1-odstotna. Najnižjo so izmerili na Finskem (0,5-odstotna), najvišjo pa v Romuniji pri 5,8 odstotka. V Sloveniji je znašala 1,4 odstotka.

Najbolj so se pocenila oblačila in obutev

Letna rast cen se je tako v mesecu avgustu znova znižala. Indeks cen življenjskih potrebščin je pokazal, da so se storitve v Sloveniji podražile za 4,1 odstotka, blago pa za 0,7. Cene poltrajnega in trajnega blaga so upadle za 4,6 in 1,2 odstotka. K letni inflaciji so največ prispevale višje cene v restavracijah in hotelih. Medletno so se cene zvišale za 6,7 odstotka. To je posledica dobro razpoloženih potrošnikov. Alkoholne pijače in tobak so se podražile za 5,2 odstotka. Raznovrstno blago za storitve je bilo medletno dražje za štiri odstotke, storitve rekreacije in kulture tri odstotke ter hrane in brezalkoholnih pijač za 1,4 odstotka.

Pozitivno so na inflacijo vplivale pocenitve storitev iz skupine stanovanj, vode, električne energije in plina, ter nižje cene oblačil in obutev. Slednja je bila cenejša za 6,5 odstotka. Na mesečni ravni so najbolj k deflaciji oziroma pocenitvam prispevale cene obutev in oblačil. Oblačila so se v povprečju na mesečni ravni pocenila za 6,7 odstotka, obutev pa za desetino. Za 7,3 odstotka so bile cenejše prevozne storitve, druge storitve povezane z osebnimi vozil pa so se pocenile za 4,6 odstotka.

Napoved: V 2024 bo povprečna inflacija 2,1-odstotna 

Cene pri proizvajalcih upadajo že šest zaporednih mesecev, kar daje optimizem, da vstopamo v obdobje stagnacije inflacije, kjer se stopnja rasti inflacije umiri malo nad nič. ''Geopolitične napetosti ostajajo pomemben dejavnik tveganja, ki bi lahko spremenil trende inflacije. Pričakujemo, da se bodo ti učinki uravnotežili, ne da bi povzročili znatne inflacijske šoke,'' je zapisal analitiki Bloomberg Adria Mihael Blažeković. Za letos napovedujejo okoli 2,1-odstotno povprečno inflacijo, prihodnje leto pa se bo še dodatno umirila, kar bo povzročilo upad rasti inflacije na 1,7 odstotka.