Hoteli ali Airbnb ‒ kdo zmaguje v boju za goste?

Hotelirski posel je med epidemijo doživel velik šok, saj so gostje čez noč izginili. Zato smo pogledali, kako raste slovenska hotelirska panoga in kako donosna je. Kaj torej kažejo podatki o nočitvah turistov? Koliko jih prenoči v hotelih ter kolikšna je zasedenost in kako poslujejo največji hotelirji?

V zadnjih letih smo bili priče številnim slovenskim in tujim milijonarjem, ki so skočili v slovensko hotelirsko panogo. Kakšni so torej razlogi, da se premožni polotijo zahtevnega hotelirstva?

 

Podatki Statističnega urada (Surs) kažejo, da se je delež nočitev v hotelih v zadnjih 13 letih vidno zmanjšal. Leta 2010 je v hotelih prenočilo 5,77 milijona gostov, kar je 58,4 odstotka vseh prenočitev. V letu 2023 so turisti v hotelih prenočili 6,9-milijonkrat. To je sicer 19,6-odstotna rast, ki pa je občutno manjša od rasti celotnega trga.

Delež vseh nočitev v hotelih upada

Število nočitev ne pokaže celotne zgodbe, saj se je med letoma 2010 in 2023 povečalo za 63,1 odstotka. A je delež nočitev, ki so jih turisti opravili v hotelih, med letoma 2010 in 2023 pravzaprav upadel za 15,6 odstotne točke oziroma s 58,4 na 42,8 odstotka. V tem času so se nočitve turistov najbolj povečale v zasebnih sobah, apartmajih in hišah, kamor uvrščamo tudi kratkoročno oddajo. Med letoma 2010 in 2023 se je delež povečal za 17,7 odstotne točke, na 23,3 odstotka.

Rast nočitev v sobah, apartmajih in hišah ni šla zgolj na račun upada nočitev v hotelih, temveč tudi upada nočitev v počitniških domovih in apartmajskih naseljih. Slednji so v zadnjih letih vse manj priljubljeni, saj so podjetja v zadnjih desetih letih prodala velik del teh nastanitvenih zmogljivosti. Nočitev je od leta 2010 manj za dobrih devet odstotnih točk.

Turistične nastanitve v hotelih lani še niso presegle ravni iz leta 2019, vrh pa so hotelirji zabeležili leta 2018, ko so našteli 7,43 milijona nočitev turistov. Nočitve turistov v zasebnih sobah, apartmajih in hišah pa so se od leta 2019 povečale za 14,6 odstotka.

Omejevanje Airbnb? Odlična novica za hotelirje

Leta 2010 je ta oblika nastanitve pomenila 5,6 odstotka vseh nastanitev, lani pa že 23,3 odstotka vseh turističnih nočitev v državi. Rast pa bi se lahko v prihodnje ustavila ali celo začela upadati.

Vlada je namreč predlagala zakon, s katerim želi omejiti kratkoročno oddajanje stanovanj, s čimer cilja zlasti na tiste, ki svoje nepremičnine oddajajo prek platforme Airbnb. Sobodajalcem, ki nepremičnine za kratkoročni najem oddajajo za največ pet mesecev na leto, bi ta čas po novem zakonu skrajšali na 30 dni. Podatki kažejo, da v vojni med hotelirji in posamezniki zmagujejo prvi.

Plače v panogi podpovprečne

Panogo hotelirstva pesti pomanjkanje kadrov. Kot so zapisali v Turistično-gostinski zbornici Slovenije (TGZS), je vprašanje zagotavljanja delovne sile v panogi prisotno že več let.

''Hotelirji uporabljajo različne prijeme. Poleg zvišanja plač sodelujejo s strokovnimi šolami, zaposlujejo študente in upokojence, za razliko do popolnitve ekip pa zaposlujejo tudi tujce.'' Ob tem dodajajo, da je pri zaposlovanju tujcev pomembno tudi vprašanje zagotavljanja nastanitev za zaposlene iz tujine. ''Po informacijah pri hotelirjih so se razmere pri zagotavljanju kadrov letos nekoliko izboljšale,'' navajajo v TGZS.

Panoga gostinstva in nastanitvene dejavnosti, kamor spada tudi hotelirstvo, izplačuje podpovprečne plače, kažejo podatki Sursa. Povprečna plača v panogi je bila oktobra 2023 1.823,9 evra bruto oziroma 1.216,6 evra neto. Medtem je bila povprečna mesečna bruto plača v državi v obdobju med januarjem in oktobrom 2023 2.187,5 evra bruto oziroma 1.421,6 evra neto.

Zasedenost okoli 40-odstotna

Stopnja zasedenosti stalnih ležišč in nedeljivih enot po hotelih in podobnih obratih je po podatkih Sursa v 2023 stagnirala pri 41,7 odstotka. Natančnejši podatki evropskega statističnega urada Eurostata kažejo, da se je ta zvišala na 42,2 odstotka.

Maja je bila povprečna zasedenost postelj v hotelih in podobnih namestitvah v Sloveniji 44,8-odstotna. V prvih petih mesecih je bilo povprečje 36,8-odstotno; upoštevati pa je treba, da se bo zasedenost do konca leta zvišala, saj je pred nami najživahnejši del sezone.

Ta je bila v prvih petih mesecih malenkost višja kot v istem obdobju lani, vendar še vedno približno 1,5 odstotne točke nižja kot v prvih petih mescih leta 2019. Kot kažejo podatki Eurostata, so najboljši meseci za hotelirje junij, julij, avgust in september.

Pri TGZS so zapisali, da je zasedenost zmogljivosti močno povezana s tipom destinacije. ''Praviloma je večja na destinacijah, ki niso sezonskega značaja, na primer v velikih mestih, kjer lahko presega 80 odstotkov na ravni leta. Na sezonskih destinacijah (Alpe in obmorske destinacije) je zaradi zunajsezonskih obdobij praviloma manjša.'' Na vprašanje potrebne zasedenosti za dobičkonosnost hotela so odgovorili, da že 60-odstotna zasedenost zmogljivosti zagotavlja pozitivno poslovanje.

Dodajajo, da slovensko hotelirstvo v zadnjih letih sicer dosega rast prihodkov, ob tem pa so se močno povečali tudi stroški poslovanja. ''Močno so se zvišale plače zaposlenih, še večji dvig je na področju energentov, pomembno povečanje je tudi pri materialu in storitvah. Zvišanje cen hotelirji le delno lahko nadomestijo z rastjo prodajnih cen, saj slednje navzgor omejuje trg,'' navajajo.

Kaj milijonarje žene v slovensko hotelirsko panogo?

Natančnega odgovora na zgornje vprašanje nismo dobili. Pri TGZS menijo, da se z rastjo turističnega prometa in zasedenosti zmogljivosti v obdobju po epidemiji ponovno izboljšuje dobičkonosnost hotelirstva, ki lastnikom zagotavlja stabilne donose. ''Morda je to razlog za investicije v hotele v zadnjem obdobju, opažamo pa tudi investicije v druge segmente turizma, na primer kampiranje, glamping,'' pojasnjujejo.

Največji igralec na slovenskem hotelirskem trgu je državno podjetje Sava Turizem. Podatki o poslovanju za leto 2023 še niso javno dostopni. V 2023 so prihodke povečali za 12 odstotkov, na 120 milijonov evrov, dobiček pa je upadel za četrtino, na 10,8 milijona evrov, je poročal RTV Slovenija.

Podjetje je leta  2023 zaposlovalo več kot 1.139 ljudi. V letu 2022 so dosegli 54,5-odstotno zasedenost sob, kar je skoraj primerljivo z letom 2019, vendar so k temu pripomogli obiski domačih turistov v turističnih domovih.

V Termah Krka so prihodki zrasli za 12 odstotkov, na 48,6 milijona evrov, dobiček pa je upadel za 14 odstotkov, na 2,8 milijona evrov. S tem so že presegli leto 2019. To jim je prav tako uspelo v Termah Olimia, saj so bili prihodki in dobiček rekordni. Prihodki so sicer zrasli za 15, dobiček pa za 63 odstotkov.

V Termah Čatež so prihodke in dobiček iz leta 2019 že presegli. Leta 2023 so imeli 4,1 odstotka manj nočitev kot leta 2022, kar pripisujejo izpadu zaradi avgustovskih poplav. Podatka o zasedenosti ne razkrivajo.

V ospredju je celostna ponudba

Zbornico hotelirji obveščajo o trendu vedno bolj kakovostnih storitev, ki zagotavljajo celostno doživetje, saj so vse zahtevnejša tudi pričakovanja gostov. Hoteli svoje poslovanje prilagajajo obstoječemu stanju glede zagotavljanja kadrov, in sicer z digitalizacijo storitev, prilagajanjem obratovalnih časov lokalov in podobnimi izboljšavami.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar