.webp){kind=icon}
Prekinitve v dobavi ruskega plina, s katerimi ruski predsednik Vladimir Putin odgovarja na zahodne sankcije zaradi napada na Ukrajino, so dvignile cene tega energenta v Evropi. Od začetka leta je cena plina po nizozemski enomesečni pogodbi (TTF) narasla za kar 120 odstotkov.
Hipotetičen izpad desetih odstotkov dobave plina bi bruto dodano vrednost v evroobmočju zmanjšal za 0,7 odstotka, ocenjuje Evropska centralna banka. Vpliv na Slovenijo bi bil marginalno manjši, največji padec bruto dodane vrednosti, 1,6 odstotka, bi zabeležili na Slovaškem.
Za razliko od večjih evropskih držav, ki jim je Rusija prekinila ali drastično zmanjšala dobavo, je Slovenija z uvozom plina dobro preskrbljena. A povišana cena bo vplivala tudi na slovensko industrijo. "Po zagotovilih nacionalnih vlad in Evropske komisije bodo plinohrami do sezone, ko se povpraševanje po zemeljskem plinu poveča, zadostno napolnjeni, hkrati pa večina poznavalcev opozarja na to, da ni vprašanje, ali plin bo, temveč kakšna bo njegova cena," so za Bloomberg Adria povedali pri največjem slovenskem naftnem trgovcu Petrol.
Preberi še
EU: Skladišča plina bodo do novembra vsaj 80-odstotno polna
EU je sprejela uredbo o skladiščenju plina, ki jo je Evropska komisija predlagala za okrepitev energetske varnosti v Evropi.
27.06.2022
Cena plina po nemškem opozorilu o pomanjkanju še raste
Nemčija je opozorila, da bi se lahko zaradi ruskega zmanjševanja dobave zemeljskega plina Evropi zgodil zlom na energetskih trgih.
24.06.2022
Rusija omejuje izvoz plina v Evropo, dobava v Slovenijo nemotena
Francija ruskega plina ne prejema že dva dni, Italija danes prejema le 50 odstotkov zahtevanega, dobava v Nemčijo je 60 odstotkov nižja.
17.06.2022
V času energetske krize Evropa sedi na 430 milijardah evrov plina
Ogromno plinsko polje v nizozemskem Groningenu zmanjšuje obratovanje že od leta 2014, dokončno naj bi se zaprlo naslednje leto.
15.06.2022
V evroobmočju je plin drugi najpomembnejši vir energije za naftnimi derivati, oboje pa evropske države skoraj v celoti uvažamo, ugotavlja ECB v zadnjem ekonomskem biltenu, objavljenem prejšnji teden. Naftni derivati imajo največji delež zaradi porabe v transportnem sektorju, plin pa se uporablja predvsem v proizvodnji, storitvah in gospodinjstvih. Plin deluje tudi kot dopolnilni vir energije pri proizvajanju elektrike; tranzicija na obnovljive vire, ki so odvisni od vremena, je njegovo vlogo še povečala.
Rast cen plina tako poleg skrbi o ogrevanju domov pozimi povzroča tudi tveganje za normalno delovanje evropske industrije. Poraba plina se sicer razlikuje od sektorja do sektorja. Največ plina kot končni uporabnik porabi predelava naftnih derivatov, med večjimi porabniki so še kemična industrija, proizvodnja elektrike, mineralna industrija, papirna industrija, sektor kovin in rudarstvo, še kažejo podatki ECB in Eurostata. Nezanemarljiv delež dodajajo še sektorja hrane in pijač ter tekstilna industrija.
Dobavne verige so izjemno povezane, kar le še stopnjuje izpostavljenost tako proizvajalcev dobrin kot ponudnikov storitev višjim cenam plina. Do tega pride, ker več kot dve tretjini porabe energije predstavlja posredna uporaba, ki je vključena v predhodne faze proizvodnje. Kovine, minerali in rudarstvo imajo visoko stopnjo neposredne porabe, drugod prevladuje posredna poraba.
Povezanost dobavnih verig ima še eno neprijetno lastnost. Če povišana cena plina na primer onemogoči obratovanje papirne industrije, bi to vplivalo na vse sektorje, ki pri svoji dobavi uporabljajo kartonske embalaže, od farmacevtske do prehranske industrije. Poleg tega plin ni edina surovina, ki se je zaradi vojne v Ukrajini podražila; tudi cene nafte so povišane, kar hromi transport v vseh fazah proizvodnih procesov.
