Slovenskemu gospodarstvu v prihodnje ne kaže prav dobro, saj se je gospodarsko razpoloženje poslabšalo tako na mesečni kot na letni ravni.
Vrednost kazalnika gospodarske klime je dosegla −1,1 odstotne točke, kar je 1,7 odstotne točke manj kot prejšnji mesec, ko je bila na ravni 0,6 odstotne točke, je sporočil statistični urad v Ljubljani. K znižanju so prispevale nižje vrednosti kazalnikov zaupanja: Kazalnik zaupanja med potrošniki je upadel za 1,1 odstotne točke, v storitvenih dejavnostih za 0,5 odstotne točke, v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih za 0,1 odstotne točke, medtem ko je imel kazalnik v trgovini na drobno pozitiven vpliv za 0,1 odstotne točke, so še sporočili s statističnega urada.
Slovensko gospodarstvo, ki je v prvem četrtletju letošnjega leta še močno raslo, je v drugem četrtletju zabeležilo občutno poslabšanje, je v začetku meseca opozoril finančni minister Klemen Boštjančič. Petkov podatek o slabšem gospodarskem razpoloženju ne vliva optimizma glede sprememb na bolje do konca leta.
Denar se bo po ukrepu ECB podražil
Pri tem je treba upoštevati tudi dražji denar, potem ko je Evropska centralna banka v četrtek prvič po 11 letih za 50 bazičnih točk dvignila referenčne obrestne mere. Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, ki se udeležuje sestankov Sveta ECB, je ob tem opozoril, da tudi centralna banka opaža upočasnjevanje gospodarske aktivnosti.
Na letni ravni je bila vrednost kazalnika gospodarske klime nižja za 7,2 odstotne točke. Na to znižanje so vplivale nižje vrednosti kazalnikov zaupanja v predelovalnih dejavnostih za 4,6 odstotne točke, med potrošniki za 4,3 odstotne točke in v gradbeništvu za 0,1 odstotne točke, medtem ko je bil prispevek kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih in trgovini na drobno pozitiven – prvi se je zvišal za 1,2 odstotne točke, drugi pa za 0,6 odstotne točke, so še sporočili s statističnega urada.
Kazalnik zaupanja se je znižal v gradbeništvu, predelovalnih in storitvenih dejavnostih, medtem ko se je v trgovini na drobno zvišal, je še objavil statistični urad. Proizvodnjo so omejevale negotove gospodarske razmere, trgovino konkurenca v sektorju, gradbeništvo visoki stroški materiala in storitve pomanjkanje delovne sile.
.webp){kind=icon}
