Slovenske banke avgusta pobrale rekordne čiste obresti

Slovenske banke (in tuje) v letošnjem letu poslujejo odlično in kujejo rekordne dobičke. Glavni razlog za visoke dobičke so rastoče ključne obrestne mere, ki jih je evropska centralna banka (ECB) zvišala na najvišjo raven v zadnjih 15 letih. Rast ključnih obrestnih mer se direktno odraža tudi v rasti obrestnih mer stanovanjskih in potrošniških posojil. Slovenske banke so v osmih mesecih pobrale že več kot milijardo evrov obresti (1.155,7 milijona evrov). Prihodki od obresti slovenskih bank so že julija presegli lanske. Od januarja do avgusta so na medletni ravni zrasli za 120,6 odstotka.

Med tem ko se je avgusta pospešila rast prihodkov od obresti, se je še bolj povečala rast odhodkov od obresti. V prvih osmih mesecih so obrestni odhodki, to so obresti, ki jih banke plačujejo za vezavo vlog, na medletni ravni zrasli za 185,6 odstotka na 230,1 milijona evrov. Čiste obresti so v prvih osmih mesecih znašale 925,6 milijona evrov. Na mesečni ravni so slovenske banke ustvarile 135 milijonov evro čistih obresti, kar je rekordna vrednost, odkar na Banki Slovenije (BS) spremljajo podatke.

Neobrestni prihodki so upadli za 2,5 odstotka na 392,5 odstotka. Bruto dohodek, ki ga sestavljajo čiste obresti in neobrestni prihodki znašajo 1.318,1 milijona evrov. S tem je že presegel lanski celoletni bruto prihodek.

Operativni stroški slovenskih bank so v tem obdobju zrasli za 11 odstotkov na 552,6 milijona evrov. Neto dohodek je tako dosegel 765,5 milijona evrov, kar je 120 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Neto slabitve in rezervacije so v tem času zrasle precej manj – za 29,5 odstotka – na 23,1 milijona evrov. Dobiček pred obdavčitvijo je zrasel za 124,8 odstotka na 742,4 milijona evrov. So na dobri poti, da do konca leta ustvarijo več kot milijardo evrov neto dohodka.

Obseg stanovanjskih posojil se je avgusta minimalno zvišal - le za milijon evrov – na 8,108 milijarde evrov. Med drugim obseg potrošniških števil še naprej raste. Avgusta se je povečal za 34 milijonov na 2,651 milijarde evrov. Obseg vlog se je avgusta prvič letos zmanjšal na 26,399 milijarde evrov.

Kakšne obrestne mere plačujejo Slovenci

Obrestne mere za obstoječe posle so avgusta še naprej rasle. Banka Slovenije tu skupaj upošteva tako fiksne kot spremenljive obrestne mere. Pri stanovanjskih posojilih do enega leta so na medletni ravni upadle na 2,57 odstotka. Pri posojilih z ročnostjo med enim in petimi leti je zrasla na 2,38 odstotka. na pet leti je obrestna mera zrasla na 3,26 odstotka. Pri potrošniških posojilih do enega leta je znašala 5,9, nad enim in petimi leti 6,19 odstotka in nad petimi leti 5,57 odstotka.

Kakšne so obrestne mere za nove posle?

Obrestne mere stanovanjskih posojil v Sloveniji nadaljujejo z rastjo, kažejo podatki BS. Povprečna spremenljiva obrestna mera za novo stanovanjsko posojilo v Sloveniji je avgusta zrasla na 5,7 odstotka. V evrskem območju je pri 4,7 odstotka. Pri potrošniških posojilih se je spremenljiva obrestna mera avgusta znižala na 6,7 odstotka. S tem ostaja krepko nižja od povprečja evrskega območja, kjer je 8,7-odstotna.

Pri fiksnih obrestnih merah za novo sklenjena posojila se je rast ustavila. Pri stanovanjskih posojilih ostaja od februarja pri štirih odstotkih. V območju evra je bila nižja pri 3,7 odstotka. Pri potrošniških posojilih je pravtako viden trend stagniranja. Obrestna mera namreč od decembra stagnira med vrednostjo 6,7 in 6,8 odstotka. Avgusta je bila 6,72-odstotna. V območju z evrom je še naprej rasla in se povzpela na 7,9 odstotka.

Obrestne mere na vloge rastejo počasneje kov v evrskem območju

Obrestne mere za vloge na vpogled ostajajo nespremenjene pri nič. Pri kratkoročnih vezavah so zrasle na 2,19 odstotka. Pri dolgoročnih vezavah so avgusta zrasle na 2,93 odstotka. S tem ostajajo opazno nižje kot v evrskem območju.

Likvidnost slovenskih bank je že nekaj let zelo ugodna. Količnik likvidnostnega kritja je avgusta še zrasel in je znašal 354,7 odstotka. Minimalna regulatorna zahteva za količnik znaša sto odstotkov.

Država od bank želi pol milijarde evrov

Rekordno poslovanje bank v Evropi ni ostalo neopaženo. Nekatere države so uvedle davke na presežne dobičke. Uvedbo davka na presežne dobičke so v začetki septembra napovedali tudi v slovenski Vladi. Obdavčiti nameravajo bilančno vsoto bank v višini 0,2 odstotka. Tako imenovani finančni prispevek bi pobirali naslednjih pet let. Bilančna vsota bank je bila avgusta 52,009 milijarde evrov. To pomeni, da bi država z 0,2-odstotno obdavčitvijo pobrala dobre 104 milijone evrov letno. V naslednjih petih letih (in ob nespremenjeni bilančni vsoti) bi tako skupno pobrali okoli 520 milijonov evrov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar