Lanska gospodarska rast več kot polovico manjša od prve ocene

Državni statistični urad (Surs) je v današnji reviziji občutno znižal oceno lanskoletnega bruto domačega proizvoda (BDP).

Realna rast BDP je v letu 2022 znašala 2,5 odstotka, kar je precej manj od 5,4-odstotne rasti, ki so jo na podlagi združenih četrtletnih podatkov v februarju sprva ocenjevali pri Sursu. Revizija medtem temelji na prvih letnih podatkovnih virih, ki so bolj popolni in podrobni.

"Tokrat je revizija ocene gospodarske rasti večja kot v predhodnih letih, k čemur so prispevale razmere večje dinamike cenovnih gibanj, saj četrtletno ocenjevanje zaradi omejenosti podatkovnih virov temelji na enojni deflaciji dodane vrednosti, letno ocenjevanje pa na dvojni (ocenjevanje obsega podrobnejših komponent dodane vrednosti)," so nam pojasnili na Sursu.

Razlika med četrtletno in letno oceno je v preteklih štirih letih znašala največ 0,1 odstotka, tokrat pa kar 2,9 odstotka.

BDP je lani znašal dobrih 57 milijard evrov, kar je na nominalni ravni oziroma v tekočih cenah 9,1 odstotka več kot leto prej, na realni ravni – z izločenimi vplivi cenovnih sprememb – pa 2,5 odstotka več. Nominalna rast je visoka predvsem zaradi rasti cen v obdobju inflacije, ki tudi avgusta letos vztraja pri 6,1 odstotka, višje kot julija.

Največ so h gospodarski rasti prispevale strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter gostinstvo, ki je lani za štiri odstotke preseglo obseg dodane vrednosti pred pandemijo covida 19. K rasti so prispevale tudi informacijske in komunikacijske dejavnosti ter gradbeništvo, druge raznovrstne poslovne dejavnosti ter promet in skladiščenje. Krčila pa sta se sektorja predelovalnih dejavnosti ter trgovine in oskrbe z električno energijo, plinom in paro.

V letu 2022 se je za 3,3 odstotka povečala potrošnja gospodinjstev, potrošnja nepridobitnih dejavnosti pa za 21,1 odstotka. Potrošnja državnega sektorja je medtem upadla za pol odstotka, še kažejo podatki Sursa.

En odstotek k rasti BDP je prispevala tudi rast zalog za 1,5 milijarde evrov in rast obsega naložb za 3,5 odstotka. Kot leto prej je uvoz rastel hitreje kot izvoz, a je saldo zunanje menjave ostal pozitiven s slabe 1,3 milijarde evrov presežka.

Število zaposlenih se je v prejšnjem letu povečalo za 2,6 odstotka, število samozaposlenih pa za 4,2 odstotka. Skupna zaposlenost se je zvišala za 2,9 odstotka. Povprečna zaposlenost v 2022 je bila nekaj več kot milijon oseb, kar je najvišja zaposlenost v zgodovini slovenskih nacionalnih računov, pravijo na Sursu.