Knjiga naročil zaprta: Izdana zelena obveznica za 1,25 milijarde evrov

Knjiga naročil za novo izdajo zelene trajnostne državne obveznice in dodatne izdaje obstoječe obveznice z zapadlostjo leta 2045 se je zaprla zgolj štiri ure po odprtju. Tako je znano, da se bo država zadolžila za novih 1,5 milijarde evrov. Zelena obveznica je bila namreč izdana za 1,25 milijarde evrov, medtem ko je bila dodatna izdaja že obstoječe obveznice v višini 250 milijonov evrov.

V članku smo dodali izjavo Bloomberg Adria analitika in višino donosa do dospetja obveznic.

Cena transakcije se je določila ob 17.03. Trajnostna obveznica RS91 je bila izdana s kuponom 3,625 odstotka in z donosom do dospelosti 3,654 odstotka. Donos do dospelosti prve trajnostne obveznice, ki jo je država izdala v letu 2021, je ob izdaji znašal 0,17 odstotka, danes pa je prav tako 3,65 odstotka.

Pri obveznici RS76, ki zapade leta 2045, donos do dospelosti znaša 3,922 odstotka. "Uspešna transakcija, pri kateri je skupno povpraševanje preseglo 10 milijard evrov, je močan dokaz zaupanja institucionalnih investitorjev v Republiko Slovenijo," so zapisali na vladi.

 

 

Mandat za izdajo obveznic so podelili bankam Novi KBM, BNP Paribas, Citi, Deutsche Bank, Erste Group in UniCredit. Kot je vlada navedla v sporočilu, ima izdajateljica boniteto A3/AA-/A, pri vseh treh s stabilnimi obeti. 

Kolikokrat lahko država poveča izdajo iste obveznice, kot so to storili zdaj, je oktobra 2022 v intervjuju za Bloomberg Adria pojasnil Marjan Divjak, ki je zadnjih deset let generalni direktor direktorata za zakladništvo pri ministrstvu za finance. "Izdajo povečujemo do tedaj, ko višina obveznice doseže velikost izdaje, ki je še primerna z vidika upravljanja tveganj refinanciranja v tistem fiskalnem letu, ko dolg zapade," je takrat pojasnil Divjak. 

Pokojninske družbe v nakup

Ponavadi so kupci takšnih obveznic predvsem pokojninske družbe – tako bo tudi ob tej izdaji –, pravi Alenka Čok Pangeršič, ki vodi sektor za upravljanje premoženja v Modri zavarovalnici. "Obveznica nas zanima, zahtevana donosnost bo okvirno od 3,8 do štirih odstotkov," je potrdila za Bloomberg Adria. 

Ker Prva pokojninska družba redno podpira slovenske izdajatelje vrednostnih papirjev, tako državo kot kvalitetne slovenske korporativne izdajatelje, bodo tudi pri novi desetletni obveznici sodelovali z vpisom, pritrjuje Borko Vrečko, član uprave Prve pokojninske družbe. Ob tem ocenjuje, da ker gre za trajnostno obveznico, bo višina izdaje znašala od ene do 1,5 milijarde evrov. "Po našem mnenju se bo končna donosnost do dospetja nove desetletne obveznice oblikovala okoli 3,7 odstotka," pravi Vrečko.

Knez: Navdušujoč je obseg povpraševanja

Izdajo nove, zelene obveznice je v intervjuju napovedal tudi Divjak. "Ta bo naslovila zelene in socialne izdatke v letošnjem fiskalnem letu in v letih 2023, 2024 in 2025," je pojasnil Divjak. V letošnjem letu po njegovih besedah zapade 1,6 milijarde evrov glavnic in dve milijardi v letu 2024.

"Finančno ministrstvo je letošnje potrebe po refinanciranju javnega financiranja pokrilo s predhodnimi izdajami obveznic, zato lahko omenjeno izdajo razumemo kot preudarno potezo v razmeroma mirnem obdobju na finančnih trgih," meni Andrej Knez, glavni analitik Bloomberg Adria. Kot dodaja, se je v preteklih letih že izkazalo, da so izdajatelji pridobili z izdajo novih obveznic v začetku januarja. "Ni treba posebej omenjati, da lahko v prihodnjih mesecih pride do nadaljnje volatilnosti, dokler se srednjeročna inflacijska pričakovanja ne stabilizirajo," pojasnjuje Knez.

Po besedah Kneza je pri tej izdaji zelene obveznice posebej navdušujoče povpraševanje vlagateljev, saj je zanimanje vlagateljev znašal 6,2-krat več kot končna izdaja, medtem ko je bilo povpraševanje investitorjev za dodatno izdajo obveznice z zapadlostjo 2045 11,6-krat večje od  končne izdaje. "To pomeni, da kapital za kakovostne izdaje še obstaja, kar pa gre tudi z roko v roki s ESG merili, ki pritegnejo vse več zanimanja," meni Knez. Obseg sredstev ESG naj bi do leta 2025 narasel na eno tretjino vseh globalnih sredstev v upravljanju.

STA

 

"Z našega vidika je pomembno, da izvajamo program financiranja prihodnje leto in v srednjeročnem obdobju na način, da ohranjamo odličen položaj Republike Slovenije na kapitalskih trgih," je dejal Divjak. V tem kontekstu je najbolj pomemben pribitek Republike Slovenije prek referenčnih obrestnih mer. "Na referenčne obrestne mere v takem okolju ne moremo vplivati. V veliki meri pa lahko vplivamo na kreditni pribitek Republike Slovenije, ki je specifičen za Slovenijo in odraža kakovost fiskalnih politik, stanje v bančnem sistemu, institucionalno trdnost države in tako naprej," je pojasnil v intervjuju.

Prva zelena obveznica v letu 2021

Slovenija je v letu 2021 uspešno že izdala prvo trajnostno obveznico RS88 v višini dobre milijarde evrov z ročnostjo deset let, ki zapade 1. julija 2031. S to prelomno transakcijo je bila prva med državami srednje in vzhodne Evrope ter druga med državami članicami Evropske unije (EU), ki so izdale trajnostno obveznico, so takrat sporočili s finančnega ministrstva. Donos do dospelosti je ob izdaji znašal 0,170 odstotka, danes pa je 3,65 odstotka.

Prilivi od izdane trajnostne obveznice so namenjeni financiranju investicij, ki podpirajo okoljske in socialne cilje ter promovirajo in razvijajo domači in mednarodni trg zelenih, socialnih in/ali trajnostnih obveznic.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar