Odzivi: Slovensko gospodarstvo prešlo v občutno močnejšo fazo rasti. Kaj meni Lahovnik?

Močna petodstotna rast slovenskega gospodarstva v drugem četrtletju je bila posledica hkratne krepitve več dejavnikov. Glavno gonilo je ostalo domače povpraševanje, ki se je povečalo za 5,9 odstotka. Potrošnja gospodinjstev se je pospešila na 3,4 odstotka, medtem ko so investicije nadaljevale dvomestno rast, pri čemer je bila še posebej izrazita dejavnost v gradbeništvu, pravi analitik Bloomberg Adria Rudi Lukačić.

Za razliko od lanskega leta, ko je bilo šibko tuje povpraševanje eden glavnih zaviralcev gospodarstva, je bilo v drugem četrtletju opaziti tudi okrevanje izvoza. Izvoz blaga in storitev se je povečal za 6,4 odstotka, kar je največ v zadnjih dveh letih, kar se je odrazilo tudi v okrevanju predelovalne industrije. Kljub temu je uvoz rasel še hitreje, za 7,6 odstotka, zato je prispevek neto izvoza k rasti BDP ostal negativen, analizira Lukačić.

"Petodstotna rast tako ni posledica zgolj enega dejavnika, temveč kombinacije močne zasebne in državne potrošnje, zelo visokih investicij ter okrevanja izvoza in industrijske dejavnosti. Posebej pomembno je, da se je gospodarstvo v primerjavi s predhodnim četrtletjem povečalo za 1,8 odstotka, kar kaže, da visoka medletna stopnja rasti ni zgolj posledica nizke primerjalne osnove iz lanskega leta. Po razmeroma skromni rasti v večjem delu leta 2025 je slovensko gospodarstvo tako v prvi polovici leta 2026 prešlo v občutno močnejšo fazo rasti," je še zapisal Lukačić.

Lahovnik: Slovenija je razkopana

"Ni presenečenje, ker smo imeli dve leti relativnega upočasnjevanja aktivnosti," je zadnje rezultate o BDP komentiral ekonomist Matej Lahovnik. Pravi, da je domače povpraševanje še vedno visoko, zaradi rasti plač, sploh v javnem sektorju, podatki pa da kažejo, da državna potrošnja medletno precej narašča.

"Kar je pozitivno so bruto investicije v osnovna sredstva, ki so se povečala, moramo pa vedeti, da v to spadajo tudi investicije v zgradbe, v gradbeno infrastrukturo, tako da k tej rasti so pripomogli državni infrastrukturni projekti." To povezuje tudi s prihajajočimi lokalnimi volitvami. "Slovenija je razkopana, tako avtoceste kot lokalne ceste, ker smo imeli državnozborske volitve in zdaj imamo lokalne."

"Je pa imel tudi izvoz lepo rast, kar je pozitivno. Kar pomeni, da kriza v predelovalnih dejavnostih, ki se napoveduje, se še ni pokazala. Tudi v Nemčiji je zaznati nekoliko več optimizma," pravi ekonomist in dodaja, da pa ima neto zunanja menjava negativen prispevek k rasti, kar pomeni, da je domača rast močnejša od tujega povpraševanja. "To je lahko problem, bomo videli, kaj bo do konca leta," pravi nekdanji minister in ob tem izpostavlja težavne geopolitične razmere.

"Malo skrbi, da velik del te rasti generira državna potrošnja, pa tudi zasebna potrošnja, predvsem državna potrošnja vemo da temelji na visokem primanjkljaju. Vprašanje, koliko je ta rast vzdržna na dolgi rok, še posebej, če bi se razmere v drugi polovici na mednarodnih trgih poslabšale. Mislim, da bo konec leta rast še vedno okoli dveh odstotkov BDP, realno, kar je v redu, glede na geopolitične razmere." Ključno vprašanje je po njegovem mnenju dogajanje v Hormuški ožini in njeni okolici. Umiritev na Bližnjem vzhodu bi zelo pozitivno prispevala, da bi cena nafte ostala globoko pod sto dolarji za sodček: "Če bo, bo to velik plus za gospodarstvo." 

"V Nemčiji se vrača malce več optimizma, kar je dobro. Če bi se umirile še razmere v Hormuški ožini, bi to bilo zelo pozitivno. Treba je vedeti, da so jeseni v ZDA še volitve v kongres, tako da bo tudi Trumpova administracija manj agresivna pri urejanju mednarodnih razmer, kar je dobro," ocenjuje Lahovnik.

Sicer pa po njegovem mnenju največjo skrb povzročata visok državni primanjkljaj in poslabšanje izvoza v drugi polovici leta, zaradi recimo težav Nemčije in naših ključnih izvoznih trgov: "Dogajanje v Volkswagnu, nemški avtomobilski industriji, se vsaj deloma prenaša tudi v Slovenijo."

Banka Slovenije: Rast nas je presenetila

Na objavo podatkov sta se odzvala Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) in Banka Slovenije. Obe instituciji opozarjata na tveganja, ki ostajajo visoka.

"Močna gospodarska rast je bila v prvem polletju dosežena ob visoki negotovosti in je precej presegla naša pričakovanja. Kljub temu posledice vojne na Bližnjem vzhodu in vztrajajoča negotovost v zunanjem okolju še naprej predstavljajo tveganje za gospodarsko aktivnost v nadaljevanju leta, ko lahko pričakujemo tudi negativne vplive sušnih vremenskih razmer v Evropi," so sporočili iz Banke Slovenije.

Umar opozarja na Bližnji vzhod in sušo

Osrednje napovedi mednarodnih institucij za svetovno gospodarstvo in evrsko območje so se od začetka vojne na Bližnjem vzhodu nekoliko znižale, tveganja pa ostajajo velika, so sporočili iz Umarja. 

"Tveganja ostajajo povezana predvsem s trajanjem in morebitnim zaostrovanjem konflikta, gibanjem cen energentov, posledicami poškodovane energetske infrastrukture ter motnjami v transportu in dobavi kritičnih surovin ter stranskih proizvodov naftne industrije skozi Hormuško ožino. Pomembno tveganje ostaja tudi morebitna zaostritev trgovinske politike ZDA," je pojasnila Alenka Kajzer, vršilka dolžnosti direktorja Umarja.

Tveganje predstavlja tudi morebitna večja korekcija vrednosti naložb, povezanih z umetno inteligenco, ob nenadnem znižanju visokih pričakovanj glede njihove donosnosti. Vse večja pa sta tudi pogostost ekstremnih vremenskih pojavov in obseg naravnih nesreč, kar krepi predvsem možnost za ponovno višjo rast cen hrane, dodajajo pri Umarju.

Dopolnjeno z mnenjem Mateja Lahovnika.