Ficko, GZS: Letos pričakujemo podražitev gradbenih del do 20 odstotkov

Indeks za obračun razlike v ceni gradbenih storitev mesečno izračunava Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala na GZS. Indeks je edini nepristranski pokazatelj o gibanju stroškov na področju posameznih vrst del in gradenj. Uporablja se za ugotovitev razlike pri znesku, ki nastane v določenem obdobju zaradi spremembe stroškov pri gradnji objektov. Kako se indeks premika v zadnjem letu in zadnjih mesecih ter pri katerih stroških zaznavajo največjo rast, smo vprašali Gregorja Ficka, direktorja Zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

''Če pogledamo zadnje gibanje gradbenih del, je indeks avgusta zanašal okoli 12 odstotkov, tako pri nizkih kot pri visokih gradnjah. Pri stanovanjski gradnji, industrijski gradnji, gradnji cest, mostov in drugih inženirskih objektov je indeks od 112,03 do 112,64 točke. Med tem so se inštalacijska dela gibala od pet- do 14-odstotne rasti. To je odvisno od tega, ali gre za elektroinštalacije, strojne instalacije, vodovode, toplovode, prezračevanje. Pri zaključnih gradbenih delih je bil indeks rasti večji kot pri klasičnih gradbenih delih, od 15 do 35 odstotkov. Na primer tlakarska dela so se avgusta v primerjavi z januarskim indeksom podražila za 35 odstotkov,'' razkriva Ficko.

Koliko bi se lahko podražili največji projekti

Ficko opozarja, da je treba ločiti dve stopnji. ''Imamo stopnjo do izbruha covida-19, potem je stopnja zaradi energetske krize. Če pogledamo najprej, koliko so se podražila gradbena dela od dne, ko je izbruhnila pandemija covida-19, do danes, lahko govorimo ponekod tudi o 60- do 70-odstotnih podražitvah. Za letošnje leto pričakujemo, da bo stopnja podražitev znašala od 15 do 20 odstotkov."

Energetski šok draži asfalt, beton …

''Ključni moment ni več pomanjkanje materialov, ampak podražitve energentov – predvsem v energetsko aktivnih panogah. Recimo kamnolomi, naftna industrija, bitumni in asfaltna industrija. Energetski šok, za katerega se ne ve, kako se bo končal, zelo vpliva na gibanje cen teh materialov. To se sedaj pozna pri nizkih gradnjah, asfaltih, izdelavi betonov, kamnitih materialih in energetskih vložkih zaradi izkopov. Gre sicer za posredne vplive; a tolikšne, da cene nihajo.''

Na vprašanje, ali se gradbena branža ohlaja, odgovarja, da je o tem prehitro sklepati. ''V poletnih mesecih vedno prihaja do nihanja pri realizaciji, tako da bi bilo smiselno počakati na rezultate za tretje četrtletje. Takrat se bodo verjetno že videli indikatorji, kakšen bo letos trend gibanja gradbeništva v Sloveniji.''

Sosednje države imajo prednost

Indeksi držav so med seboj zelo podobni. ''Seveda je vsaka država specifika zase. Ne glede na to, da slavimo 50 let izdajanja indeksov, je metodologija v primerjavi z drugimi državami, ki jih spremljamo – Avstrija, Nemčija, Italija, Madžarska in Hrvaška –, na popolnoma primerljivi ravni. Indeksi rasti se gibljejo zelo podobno v državah Srednje Evrope. Imajo pa te države prednost,'' poudarja. ''Pri nas se vladne inštitucije, ministrstva, vladne službe, tudi vlada izogibajo kar koli obligatorno predpisati – to velja za vse, kar je povezano z indeksacijo cen. Država niti ne želi določiti košarice gradbenih materialov, za katere bi lahko določala posamezne omejitve, kot je recimo naredila Italija.''

''Glede na to, da v Sloveniji v gradbeništvu skoraj 20 let nismo imeli težav z inflatornimi gibanji – vrednosti od enega do treh odstotkov niso vredne omembe –, so se danes generacije, ki delajo na področju investitorjev in izvajalcev, srečala s pojmom izračuna razlik v ceni, ki ga ne poznajo. Generacije, ki so delale v 80. in 90. letih ter na prelomu tisočletja, so se upokojile. Po 20 letih zatišja oziroma neuporabe teh instrumentov smo se zdaj znašli v situaciji, da GZS večkrat razlaga, kaj sploh so indeksi, za kaj se uporabljajo, kako je do tega prišlo.''

''Kljub 50-letni tradiciji je stanje smešno. Če bi država to uredila prek zakonodaje, teh težav ne bi imeli – kot so to uredili na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. V zadnjih dveh, treh letih je šlo na ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo (MGRT) več pobud, da bi se zadeva obligatorno rešila, vendar ima ministrstvo, kot kaže, dovolj drugih, pomembnejših nalog.''

Kako se izognejo pritiskom

Od indeksa je odvisnih veliko gradbenih projektov. Kljub temu pravi, da niso pod pritiski izvajalcev ali ministrstev. ''Kot zbornica delujemo neodvisno. Podatki, ki jih dobivamo od poročevalcev, ki jih je okoli 80, so kodirani; ne ve se niti, kdo je, kdo poroča. Nismo pod pritiski, je pa res, da se v zadnjem letu in pol ravno zaradi nepoznavanja na nivoju nekaterih ministrstev pojavlja nezaupljivost, ki jo povzročajo posamezniki, ki imajo svoje poglede na zadevo, ki je v resnici ne poznajo.''

Kdo vse uporablja in spremlja indeks cen gradbenih storitev?

''Zelo veliko ljudi. Od gradbenih izvajalcev in obrtnikov do naročnikov, pa tudi investitorji, države, veliki javni naročniki, Dars, 2TDK, direkcija za infrastrukturo, direkcija za vode. Uporabljajo se tudi v pravnih primerih, sporih na sodiščih. Diapazon uporabe teh indeksov je izredno velik.'' Kakšne podražitve lahko pričakujemo na največjih gradbenih projektih v državi, smo pisali pred kratkim.

Indekse v GZS izračunavajo že od leta 1972. ''Sistem je bil vzpostavljen še v okviru jugoslovanskega gospodarstva, ko so bile velike težave zaradi denarne politike v državi. Takrat je bil vzpostavljen sistem tako imenovanih indeksov, ki se je uporabljal skozi najtežja inflacijska obdobja v prejšnji državi. Uporabljal se je tudi nekaj prvih let v Sloveniji, ko smo imeli približno tako visoko inflacijo, kot jo imamo danes, oziroma od deset do 15 odstotkov, če se spomnimo obdobja od leta 1991 do leta 1996. Vse do danes metodologija deluje in obstaja.''

''Sistem je nastavljen tako, da se spremlja 50 različnih vrst gradbenih, obrtniških in instalacijskih del. Dejansko se spremlja cena več kot dva tisoč gradbenih materialov, izdelkov, polizdelkov, ki nam jih sporočajo proizvajalci, dobavitelji in trgovci. Cene se obdela po posebni metodologiji, izračunajo se vsakomesečni indeksi, ki so primerljivi z baznim indeksom, ki je vedno izračunan v začetku leta.''

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar