Na trgu stanovanjskih nepremičnin v Evropski uniji (EU) je do največjih podražitev prišlo v letih 2021, ko so cene zrasle za 8,4 in leta 2022, ko so se zvišale za 7,8 odstotka, kažejo podatki evropskega statističnega urada (Eurostat). V 2023 so se cene celo znižale, in sicer za 0,3 odstotka. Skupno so se cene v omenjenem obdobju cene zvišale za 48 odstotkov. V EU so se cene v tem obdobju znižale v dveh in povišale v 24 državah.
Največjo rast so zabeležili v Estoniji, kjer so se cene zvišale za 209 odstotkov. Na Madžarskem so cene poskočile za 191 odstotkov, v Litvi pa za 154 odstotkov. Upadle so v Italiji, in sicer za osem odstotkov in na Cipru za dva odstotka. Cene nepremičnin so v Sloveniji med leti 2010 in 2023 zrasle višje od povprečja EU - za slabih 60 odstotkov, še kažejo podatki Eurostata.
Najemnine so rasle počasneje od cen nepremičnin. Rast je bila med leti veliko bolj enakomerna. Od 2010 do 2023 so se povprečeno zvišale za 22 odstotkov. Najemnine so zrasle v vseh država z izjemo Grčije, kjer so upadle za petino. Največjo rast so zabeležili v Estoniji – za 211 odstotkov, v Litvi (169 odstotkov) ter na Irskem (98 odstotkov). V Sloveniji so se cene najemnin povišale za skoraj 60 odstotkov. Med leti 2010 in 2014 so celo upadale. Strma rast se je začela po pandemiji.
Preberi še
Kako realne so oglaševane cene stanovanj?
Največ zviševanj ponudb se še vedno dogaja pri prodaji manjših stanovanj, pogosto se prodajo po od 5 do 15 odstotkov višji ceni.
pred 20 urami
Nove posplošene vrednosti nepremičnin že spomladi 2025. Kaj pa davki?
Novi modeli vrednotenja nepremičnin bodo znani predvidoma spomladi 2025. Bo takrat znana tudi obdavčitev nepremičnin?
29.11.2024
Stanovanjski stroški, v katere vključujejo vodo, elektriko, plin in druga kuriva, se glede na povprečje EU med državami precej razlikujejo. Najvišje stanovanjske stroške v letu 2023 glede na povprečje EU so imeli Irska – 101 odstotek nad povprečjem. V Luksemburgu so 86 odstotkov višji, na Danskem pa 61 odstotkov višji od povprečja EU. Najnižje pa so bile v Bolgariji 61 odstotkov pod povprečjem EU ter na Poljskem, kjer so 56 odstotkov nižje od povprečja EU.
Številke od leta 2010 in 2023 kažejo, da so se stanovanjski stroški v primerjavi s povprečjem EU zvišali v 17 državah, znižale v devetih. Na Poljskem se niso spremenili. Največji porast so zaznali na Irskem, kjer so poskočili s 17 odstotki nad povprečjem EU na 101 odstotek. V Luksemburgu so zrasli s 155 na 186 odstotkov nad povprečjem. Največje znižanje stanovanjskih stroškov so zabeležili v Grčiji, kjer so upadli iz osem odstotkov pod povprečjem na 29 pod povprečjem. V Cipru si se znižali z osem na 17 odstotkov pod povprečjem. V Španiji so iz sedem nad povprečjem zdrsnili na dva odstotka pod povprečjem.
Zaradi naraščajočih cen nepremičnin in najemnin so stroški bivanja lahko visoko breme. Zato merijo stopnjo preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški. Podatek kaže delež prebivalstva, ki živi v gospodinjstvu, kjer skupni stanovanjski stroški predstavljajo več kot 40 odstotkov razpoložljivega dohodka. V EU je leta 2023 v takšnih gospodinjstvih živelo 10,6 odstotka prebivalstva v mestih, na podeželju pa je stopnja 7-odstotna.
Najvišjo stopnjo preobremenjenosti s stanovanjskimi stroški so opazili v mestih Grčije, kjer je takšnih 31 odstotkov gospodinjstev. Na Danskem je takšnih 23,3 odstotka gospodinjstev. Najnižji je bil delež na Cipru (3,4 odstotka) in na Hrvaškem pri 3,5 odstotka. Na podeželju je bil najvišji v Grčiji pri 24,7 odstotka in Luksemburgu pri 22,1 odstotka. Najnižji delež gospodinjstev, preobremenjenih s stanovanjskimi stroški na podeželju je bil na Cipru (0,7 odstotka) in v Sloveniji (2,5 odstotka).
.webp){kind=icon}
