Platforma za najemanje in oddajanje nepremičnin Airbnb bo italijanski davčni upravi plačala 576 milijonov evrov za poravnavo. Podjetju očitajo, da ni plačal dovolj davka, poroča Bloomberg. Kljub temu v podjetju z evropskim sedežem na Irskem ne priznavajo nobene odgovornosti. Že v začetku novembra je italijanski sodnik zaradi domnevne utaje davkov izdal odredbo o zasegi 779 milijona evrov.
Italijanski davkarji trdijo, da podjetje ni plačalo davkov za 3,7 milijarde evrov prihodkov od najemnin. Trdijo, da Airbnb dolguje 779 milijonov evrov po reviziji davčnih let od 2017 do 2021. Ob tem v Airbnb še niso določili, kako visoko bo plačilo davkov za leti 2022 in 2023.
Čeprav je dogovorjena poravnava nižja od zneska, ki so ga sprva zahtevale italijanske oblasti, kljub temu pomeni približno tretjino četrtletnega prilagojenega dobička družbe.
Preberi še
Furs zbira podatke o plačilih preko platform kot sta Booking in Airbnb
Upravljalci platform delilne in gig ekonomije morajo poročati, kdo je preko njih prejel dohodek.
07.12.2023
Italija zaradi davčne utaje Airbnb zasegla 779 milijonov evrov
Primer bi lahko bil precedenčen tudi za druga večja tehnološka podjetja, italijanski organi preiskujejo še Netflix in Meto.
07.11.2023
Turizem v Ljubljani: Kdaj načrtovana rast preraste v prenasičenost?
Turizem Ljubljana: Skušamo usmerjati tokove zunaj središča in krepiti obisk v nizki sezoni.
08.09.2023
Davčna preiskava je bila povezana s tem, da Airbnb domnevno ni zadržal 21 odstotkov dohodkov najemodajalcev od najemnin in jih plačal italijanskim davčnim organom, kot to zahteva zakon iz leta 2017, je prejšnji mesec sporočilo milansko tožilstvo.
Leta 2022 je Airbnb izpodbijal italijanski zakon, ki je od podjetja in drugih ponudnikov kratkoročnih najemov zahteval, da plačajo 21 odstotkov prihodkov od najemnin davčnim organom. Airbnb je trdil, da te zahteve kršijo evropsko načelo svobode zagotavljanja storitev v državah članicah. Najvišje sodišče EU je na koncu razsodilo v korist italijanske davčne ureditve.
Administracija premierke Giorgie Meloni želi preprečiti davčne goljufije pri kratkoročnem najemu nepremičnin in želi zvišati davke z 21 na 26 odstotkov za najemodajalce, ki oddajajo več nepremičnin za kratkoročni najem.
Globalna podjetja tarča italijanskih oblasti
Italijanske oblasti krepijo nadzor nad tem, kako globalna podjetja, ki poslujejo v Italiji, plačujejo davke. Leta 2019 so italijanski tožilci preiskali velikana pretočnega predvajanja video vsebin Netflix, potem ko ameriška enota ni vložila davčne napovedi.
V začetku tega leta so milanski tožilci začeli preiskovati matično družbo Facebooka Meta Platforms zaradi domnevnih neplačanih davkov na dodano vrednost v skupni vrednosti približno 870 milijonov evrov, so Bloombergu lani februarja povedali neimnovani viri, ki so seznanjeni z zadevo.
Tudi pri nas ostrejša pravila?
Tudi pri nas na ministrstvu za solidarno prihodnost razmišljajo o ostrejših pravilih kratkoročnega oddajanja stanovanj. Na mizi je namreč možnost, da bi sobodajalci stanovanja kratkoročno, torej turistom, lahko oddajali največ 30 ali 60 dni na leto. S tem se zgledujejo po praksah iz tujine, saj menijo, da ravno turistično oddajanje nepremičnin viša najemnine. Hkrati je stanovanj za dolgoročni najem vse manj, tako v Ljubljani kot tudi drugih turističnih krajih.
Ob tem iz Finančne uprave RS opozarjajo, da morajo operaterji digitalnih platform v Sloveniji, preko katerih ponudniki prodajajo svoje blago ali storitve tretjim osebam, podatke o teh prodajah v letu 2023 sporočiti do 31. januarja 2024.