Kljub gospodarskemu ohlajanju in negotovosti v Evropi smo aprila v Sloveniji zabeležili izboljšano gospodarsko klimo in zaupanje potrošnikov. Zaupanje se je okrepilo v vseh panogah, z izjemo predelovalnih dejavnosti. Slednje so najbolj prizadete zaradi dražitve energentov in surovin ter ozkim grlom v dobavnih verigah.
Podatki za predelovalne dejavnosti v Sloveniji kažejo na umirjanje rasti sektorja, saj je že četrto zaporedno četrtletje sektor zabeležil nižjo rast od prejšnjega. V prvem četrtletju letos je rast znašala 3,9 odstotke, pričakovati pa je, da bo rast v tem četrtletju še nižja. To velja tudi za ostalo industrijsko proizvodnjo.
Preberi še
V prvem četrtletju 2022 slovensko gospodarstvo zraslo za 0,8 odstotka
Slovenija uvozila več kot izvozila, povečala se je domača potrošnja.
16.05.2022
Bruselj nam napoveduje 3,7-odstotno rast in 6,1-odstotno inflacijo
Evropska komisija za EU in območje z evrom napoveduje 2,7-odstotno, za prihodnje leto pa 2,3-odstotno rast BDP.
16.05.2022
Gospodarska klima aprila boljša kljub negotovim napovedim
Gospodarska klima se je v Sloveniji aprila povišala tako na mesečni kot na letni ravni. Odprava pogoja PCT je povečalo domačo potrošnjo.
16.05.2022
Ekonomisti presenečeni nad rastjo
"Marčevska rast industrijske proizvodnje nas je presenetila, saj smo pričakovali blag padec industrijske proizvodnje, predvsem zaradi negotovosti, povezane z začetkom invazije v Ukrajini," je za Bloomberg Adria povedal Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). "Za mesec april pričakujemo stagnacijo, v mesecu maju pa blago rast."
Ivanc meni, da so mesečne napovedi industrijske proizvodnje sicer precej negotove, kar se kaže v visokih spremembah kasnejših revizij, zaradi česar tem podatkom ne gre stoodstotno zaupati. Veliko bo odvisno od dobave surovin, kjer prihaja do zamud. S podobnimi problemi pa se sooča tudi preostala Evropa.
"Marčevska rast industrijske proizvodnje nas je presenetila, saj smo pričakovali blag padec industrijske proizvodnje, predvsem zaradi negotovosti, povezane z začetkom invazije v Ukrajini," je za Bloomberg Adria povedal Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Poleg zamud pri dobavi težave povzročajo tudi podražitve surovin
Pri gospodarski zbornici ocenjujejo, da najbolj primanjkuje materialov v gradbeništvu, industriji kovin in kovinskih materialov. "Surovine, ki so se najbolj podražile so vezane na dvig cen energentov, izstopajo polimeri, asfalt, nikelj, kobalt, jeklo, aluminij, baker," našteva Ivanc. S padcem izvoza se po naši oceni slovenska podjetja v predelovalnih dejavnostih pretežno ne soočajo.
Oceno gospodarske zbornice potrjujejo tudi podatki Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Po podatkih poslovnih tendenc v gradbeništvu je marca namreč dve tretjini podjetij v gradbeništvu kot omejitveni dejavnik izpostavilo visoke stroške materiala, slaba tretjina podjetij pa pomanjkanje materiala. V obeh primerih gre za najvišja deleža v zadnjih 20 letih.
Podražitve surovin in energentov pa se že poznajo na cenah proizvodov. Rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je okrepila in na medletni ravni bila že 17,9-odstotna.
Izziv je tudi pomanjkanje delovne sile. Po ocenah GZS prihaja do največjega pomanjkanja "v dejavnostih, kjer zaposlujejo nekvalificirano delovno silo ali specializirane tehnične strokovnjake s specifični znanji." Dejavnosti, ki imajo trenutno največ težav, so transport, predelovalne dejavnosti (kovinska industrija) in turizem.
.webp){kind=icon}
