Ivanc: Dobava plina bo ostala, Slovenija odporna

Iz sveta prihaja vedno več zaskrbljujočih vesti glede kratkoročne prihodnosti. Evropska komisija opozarja, da bi Rusija lahko popolnoma zaustavila dobavo zemeljskega plina v Evropo. Gospodarska klima v Nemčiji je na psu, država naj bi bila na robu recesije. Podobno je v Združenih državah Amerike, le da naj bi bila tam recesija plitkejša. Jeseni bo veliko odvisno od razpleta situacije v Ukrajini, če bo do tega sploh prišlo.

Kaj pa Slovenija? Mednarodne institucije nam (še vedno) napovedujejo gospodarsko rast tako v letošnjem kot v naslednjem letu – ki pa je v primerjavi z ocenami s konca prejšnjega leta znižana. Imeli naj bi celo eno najvišjih rasti v Evropski uniji. Slovensko gospodarstvo in banke naj bi bili v dobri kondiciji in relativno odporni na ekonomske šoke. O tem, kakšna je situacija pri nas in kakšni so obeti za prihodnost, smo se pogovarjali z Bojanom Ivancem, glavnim ekonomistom pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

 

Če kihne Nemčija, se prehladi tudi Slovenija. Koliko to drži v dani situaciji?

Slovensko gospodarstvo je odvisno od nemškega tako z vidika neposrednih kupcev (B2C) kot – v večji meri – z vidika poslovnih kupcev (B2B), ki zagotavljajo izdelke za preostanek Evrope kot druge pomembne izvozne trge. Nemški trg je precej pomemben predvsem za našo proizvodnjo, delno pa tudi za storitve (gradbena dela, montaža ipd.).

Njihov kazalnik tekoče proizvodnje se je v juliju znižal na 45,4 in je bil dva zaporedna meseca pod 50, kar pomeni, da se je industrijska proizvodnja v juliju verjetno znižala – zanesljivo bomo to izvedeli šele septembra. Izvozna naročila v Nemčiji so se močno znižala, kar po naši oceni odraža slabšo konkurenčnost nemške industrije na ključnih izvoznih trgih, ki izvira iz visokih cen energentov, še posebej zemeljskega plina in električne energije. To je presenetljivo, saj bi šibak evro moral nevtralizirati del tega učinka.

Zaposlovanje se še vedno povečuje, kar kaže, da podjetja niso prepričana v trajen padec povpraševanja po svojih izdelkih. Nedavni padec cen surovin na mednarodnih trgih predstavlja tudi olajšanje za velike kupce.

Kakšno je trenutno stanje slovenskega gospodarstva?

V slovenskih predelovalnih dejavnostih je vrednost kazalnika v juliju upadla za eno indeksno točko in je bila prav toliko nižja od dolgoletnega povprečja. Za pet točk je upadel kazalnik pričakovane proizvodnje, kar sicer odraža pričakovanja v danem trenutku in ne dejansko tudi prihodnje proizvodne dinamike.

Do podatkov o slovenskem proizvodnem PMI smo zadržani, saj je ta signal precej volatilen na mesečni ravni in ne korelira z aktualnim gibanjem industrijske proizvodnje. Vseeno je v prvi meri čutiti večji strah zaradi potencialnih redukcij zemeljskega plina v Evropi, ta strah pa odlaga podpis novih naročil v prihodnost. Tudi v gradbenem sektorju (zasebni sektor) čutimo zadržanost pri projektih za poslovne namene, kar je povezano tudi z visokimi cenami materialov.

Osebni arhiv Bojan Ivanc, GZS: "Ocenjujem, da je v Sloveniji agregatna raven industrijske proizvodnje še naraščala do junija, v drugi polovici leta pa bosta večje zdrse preprečevali tako struktura gospodarstva (prehrambna in farmacevtska industrija sta odporni) kot tudi aktualna zaloga naročil."

 

Kaj bi za gospodarstvo pomenila zaustavitev ruskega plina? Ali lahko pride do scenarija, na katerega opozarja Evropska komisija, da bo Rusija popolnoma zaprla pipico?

Naš osnovni scenarij za Evropo ne predvideva popolne zaustavitve dobave zemeljskega plina iz Rusije, ker to ni v interesu Gazproma ali Rusije. V interesu Gazproma je maksimizacija cene ob ustrezni količini dobave, ki preprečuje polnjenje skladišč z zemeljskim plinom v Evropi.

Podatek o napolnjenosti skladišč bi moral postati varovana skrivnost, saj večja napolnjenost spodbuja Gazprom, da zmanjšuje dobavo in s tem vpliva na visoko t. i. spot ceno na borzi. Osnovni scenarij je visoka tržna cena zemeljskega plina do obdobja, ko bodo skladišča v Evropi zadosti napolnjena in bo količina dobave utekočinjenega zemeljskega plina iz drugih držav zadostna, da bo nadomestila ruskega. Tega pa pred aprilom 2023 ne predvidevamo.

Visoke spot cene plina sicer vplivajo predvsem na mejne porabnike, torej subjekte, ki kupujejo cene po mesečni pogodbi, vendar se povečuje delež podjetij, katerih tekoča cena bo odražala tudi višje tržne cene.

Ali bo Slovenija vseeno zabeležila recesijo, četudi zgolj tehnično?

Fiskalna politika v Evropi je še vedno ekspanzivna in je naklonjena omilitvi dela bremena višjih cen energentov za gospodinjstva in gospodarstvo. Zato ocenjujemo, da bi tudi v primeru visokih cen evropsko gospodarstvo ohranilo realno aktivnost na nivoju drugega letošnjega četrtletja – kar z drugimi besedami pomeni, da menimo, da tehnična recesija ne bo globoka.

Bloomberg

 

Na ravni Slovenije je treba pri osvežitvi napovedi upoštevati tudi nove pakete pomoči države, ki bodo pozitivno prispevali k ohranitvi povpraševanja slovenskih gospodinjstev. Prav tako pričakujemo pomemben pozitiven prispevek gradbenih investicij k rasti BDP, kar je velika specifika za Slovenijo. Zato je verjetnost, da Slovenija zapade v tehnično recesijo, še nekoliko nižja, nekje pri 15 odstotkih.

Kakšna je torej kratkoročna prihodnost slovenskega gospodarstva?

Poslovne bilance slovenskih podjetij še nikoli v zgodovini samostojne Slovenije niso bile v boljšem stanju. Navedeno dejstvo je ob upoštevanju visoke likvidnosti pri poslovnih subjektih in v finančnem sistemu pomembno zagotovilo, da ne pričakujemo začetka novega vala insolvenčnih postopkov in s tem povezanih negativnih vplivov na trg dela.

Kreditno tveganje je trenutno nekoliko večje v energetsko intenzivnih podjetjih, vendar jih težko vse uvrstimo v isti koš, saj imajo nekatera zakupljene energente za vnaprej po ugodnejši ceni od aktualne tržne ali lahko uporabijo alternativen energent, če bi dejansko prišlo do redukcij v industriji.

Nekoliko je nejasen posreden vpliv na naše izvoznike, ki bi izviral iz manjših naročil pri evropskih poslovnih kupcih, ki bi morda imeli težave pri proizvodnem procesu zaradi pomanjkanja plina. Zahodna podjetja se sicer osredotočajo na alternativne proizvodne procese že pol leta, kar nenazadnje dokazuje devetodstoten padec porabe zemeljskega plina v Evropi v prvem četrtletju. Podjetja, ki uporabljajo plin kot surovino (kemična industrija), pa bi morala prejemati zadostne količine energenta, saj alternative na kratek ali celo srednji rok ni.