.webp){kind=icon}
Evropska komisija je zaradi vplivov rusko-ukrajinske vojne znižala napoved o gospodarski rasti za letos in zvišala napoved inflacije. Sloveniji tako napoveduje 3,7-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,1 odstotne točke manj glede na februarsko napoved. Ob tem naj bi cene življenjskih potrebščin v letošnjem letu rasle po 6,1-odstotni stopnji.
Tudi za države članice EU in evroobmočja so v Bruslju znižali napovedi glede gospodarske rasti. Tako za letos napovedujejo 2,7-odstotno rast bruto domačega proizvoda, kar je za 1,3-odstotne točke manj kot v februarski napovedi. Medtem pa inflacija ostaja na rekordnih ravneh. Po napovedih naj bi tudi v območju evra tako kot pri nas dosegla 6,1 odstotka, v EU pa 6,8 odstotka.
Nižja tudi napoved gospodarske rasti v prihodnjem letu
Komisija izdaja tudi dolgoročne napovedi glede gospodarskih obetov in inflacije. Za prihodnje leto nam v Bruslju napovedujejo 3,1-odstotno gospodarsko rast, kar je za pol odstotne točke manj kot v zimski napovedi. Inflacija naj bi se prihodnje leto nekoliko umirila in dosegla 3,1 odstotka, kar je še vedno nad dve-odstotnim ciljem ECB.
Preberi še
V prvem četrtletju 2022 slovensko gospodarstvo zraslo za 0,8 odstotka
Slovenija uvozila več kot izvozila, povečala se je domača potrošnja.
16.05.2022
Po napovedih komisije bo rast v prihodnjem letu tako v območju evra kot v celotni uniji znašala 2,3 odstotka. Februarja je v zimski napovedi za leto 2023 napovedala 2,8 odstotno rast v EU in 2,7-odstotno v evrskem območju. Za prihodnje leto medtem napoveduje 2,7-odstotno inflacijo za območje evra in 3,2-odstotno za EU.
Tveganja za napoved gospodarske rasti in inflacije odvisna od razvoja rusko-ukrajinske vojne
Spomladanska napoved komisije je tako prva, ki pri napovedovanju upošteva učinke rusko-ukrajinske vojne na evropsko gospodarstvo. Komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vključujeta podatkov o javnih financah. Zimsko je letos objavila dva tedna pred sprožitvijo ruske invazije v Ukrajini, ki se je začela 24. februarja.
V komisiji ob objavi poudarjajo, da so tveganja za napoved gospodarske aktivnosti in inflacije močno odvisna od razvoja rusko-ukrajinske vojne, predvsem pa od njenega vpliva na energetske trge.
Glavni udarec za gospodarstvo so višje cene energentov
Pri komisiji znižanje napovedi gospodarskih obetov pripisujejo predvsem višjim cenam energentov, ki so po njihovem mnenju najhujši udarec za podjetja. Poleg tega na rast cen vpliva tudi velika negotovost glede dobavnih verig.
Logistične motnje so se ob začetku vojne še povečale, k motnjam v svetovni trgovini pa prispevajo tudi visoki vhodni stroški surovin in drastični ukrepi kitajskih oblasti glede zajezitve koronavirusa. Ob tem se kupna moč gospodinjstvom zmanjšuje.
Stopnja brezposelnosti na rekordno nizkih ravneh
Na drugi strani je zaposlenost na trgu dela še vedno močna, zasebno potrošnjo pa naj bi krepili tudi fiskalni ukrepi za izravnavo naraščajočih cen energije. Leta 2021 je bilo v gospodarstvu EU ustvarjenih več kot 5,2 milijona delovnih mest, zaposlilo pa se je skoraj 3,5 milijona ljudi več.
Poleg tega se je število brezposelnih zmanjšalo za skoraj 1,8 milijona ljudi, stopnja brezposelnost pa je ob koncu lanskega leta upadla na rekordno nizko raven. V evropski komisiji pričakujejo, da se bodo razmere na trgu dela še izboljšale.
Zaposlenost v EU naj bi se letos povečala za 1,2 odstotka. Ob tem naj bi vsi, ki bežijo pred vojno v Ukrajini v EU, na trge dela vstopili le postopoma, oprijemljivi migrativni učinki pa bodo vidni šele naslednje leto. Stopnja brezposelnosti naj bi se še naprej zniževala na 6,7 odstotka letos in na 6,5 odstotka v letu 2023.
Državni primanjkljaji se še naprej znižujejo
Kljub stroškom ukrepov za ublažitev vpliva visokih cen energije in raznih pomoči ukrajinskim beguncem, naj bi se skupni javnofinančni primanjkljaj v EU v letih 2022 in 2023 še naprej zmanjšal. Na to predvsem vplivajo vse nižji izdatki za pomočpodjetjem v času koronavirusne krize. S 4,7 odstotka BDP v lanskem letu naj bi primanjkljaj v EU padel na 3,6 odstotka BDP leta 2022 in na 2,5 odstotka v letu 2023.
Ob tem napovedujejo, da bo skupni delež dolga v EU z lanskih 90 odstotkov BDP letos upadel na 87 odstotkov. Zgodovinski vrh je višina dolga dosegla v letu 2020, in sicer pri 92 odstotkih BDP.
Poletna gospodarska napoved Evropske komisije, ki bo posodobila napovedi glede rasti BDP in inflacije, bo predvidoma predstavljena julija 2022.
