Digitalne naročnine: koliko nas stanejo navade in hobiji?

Sodobno preživljanje prostega časa je danes bolj digitalno kot kdaj prej. Spremljanje vsebin na pretočnih platformah, poslušanje glasbe, branje novic, domače fitnes aplikacije, igranje iger na konzolah in telefonih ni zastonj, z vsakim klikom na "naroči se" pa se naša denarnica nekoliko stanjša.

Digitalne naročnine so postale del vsakdanjika, hkrati pa tudi strošek, ki ga pogosto podcenjujemo. Koliko torej v resnici plačujemo za svojo sprostitev in zabavo in ali se zavedamo prave cene svojih priljubljenih navad?

Evropejci letno za naročnine zapravimo skoraj 700 evrov

Čeprav se v Evropi življenjski stroški še kar zvišujejo, povprečen evropski uporabnik letno za digitalne naročnine (od pretočnih vsebin do aplikacij za fitnes, glasbo in igre) porabi kar 696 evrov. Znesek ne vključuje osnovnih stroškov, recimo za televizijo, internet in telefon, razkriva poročilo European Subscription Wars, ki ga je objavilo podjetje Bango.

V raziskavi, v kateri je sodelovalo pet tisoč evropskih uporabnikov naročniških storitev, so ugotovili, da največ porabijo Britanci (814 evrov na leto), sledijo Francozi (780 evrov), Španci (720 evrov), Nemci (684 evrov) in Italijani (600 evrov). Slovenija v poročilu sicer ni posebej omenjena, a glede na trende v zahodni Evropi tudi pri nas stroški hitro presežejo nekaj sto evrov na leto, zlasti v gospodinjstvih, kjer več članov uporablja različne platforme. Podatki kažejo, da Evropejci sicer daleč največ zapravimo za videovsebine na zahtevo. 

 

 

Rast cen, odpovedi in oglasni paketi

V zadnjem letu so številne platforme – vključno z Netflixom, Disney+ in Spotifyem – zvišale cene svojih storitev. To je sprožilo opazen odziv: skoraj polovica (42 odstotkov) evropskih uporabnikov je zaradi višjih cen že odpovedala vsaj eno naročnino. V Italiji je ta številka najvišja – kar 48 odstotkov.

Kljub temu zanimanje za naročniški model ostaja visoko. Kar 60 odstotkov vprašanih bi se naročilo na še več storitev, če bi si to lahko privoščili. Trenutno imajo povprečno 3,2 aktivne naročnine – največ jih imajo v Združenem kraljestvu in Nemčiji (3,3).

 

Pred kratkim se je podražil tudi Spotify. Foto: Osebni arhiv

 

Glede uvajanja t. i. oglasnih (cenejših) paketov so odzivi razdeljeni. Skupno 31 odstotkov evropskih uporabnikov je preklopilo na cenejše pakete z oglasi, medtem ko jih je 26 odstotkov nadgradilo naročnino, da se izognejo oglasom. Zgovoren je tudi podatek, da 76 odstotkov meni, da bi morale plačljive storitve ostati brez oglasov.

Slovenska inovacija v globalnem naročniškem svetu

Na slovenskem trgu pretočnih vsebin ima posebno mesto platforma VOYO medijske hiše Pro Plus. VOYO ponuja nabor domače produkcije in tujih vsebin in ga danes po podatkih uporablja že vsako četrto gospodinjstvo. "Skupno imamo več kot 180 tisoč uporabnikov, število pa iz leta v leto raste. Tudi v letu 2025 smo zabeležili rast, kar je izjemen dosežek, če upoštevamo, da smo v zreli fazi razvoja in da je Slovenija razmeroma majhen trg," pojasnjujejo pri Pro Plusu.

Če vas bolj kot televizijske vsebine privlači narava, pa lahko sklenete tudi digitalno naročnino za opazovanje ptic. Eden izmed najbolj opaznih primerov prihaja prav iz Slovenije – pametna ptičja krmilnica Bird Buddy je tehnološki izdelek, ki združuje naravoslovje, umetno inteligenco in naročniški model.

Bird Buddy uporabnikom omogoča, da prek mobilne aplikacije v realnem času spremljajo ptice, ki obiskujejo njihovo krmilnico. Vgrajena kamera posname obiskovalce, sistem pa jih samodejno prepozna in beleži. Uporabniki imajo dostop do personaliziranih "dnevnikov opazovanj", ki vključujejo redke vrste, obvestila in izobraževalne vsebine – vse to v zameno za mesečno ali letno naročnino.

Podjetje, ki so ga ustanovili slovenski razvijalci, je doseglo mednarodni preboj že s kampanjo na Kickstarterju, danes pa ima naročnike po vsem svetu in ustvarja večmilijonske prihodke. Soustanovitelj in direktor Bird Buddyja Franci Zidar je lani v pogovoru za Bloomberg Adria TV povedal, da je sedež podjetja v ZDA, saj naj bi bil ameriški trg precej bolj ploden od evropskega. "Amerika stavi na sanje, Evropa stavi na številke," je dejal in pojasnil, da bi v Ameriki tudi z za lase privlečeno idejo – ob dobri predstavitvi – lahko zaslužil nekaj milijonov dolarjev.

Naročniška utrujenost in vse več piratstva

Pri digitalnih naročninah pa se ne pojavlja le vprašanje stroškov, temveč tudi organizacije, več naročnin namreč pomeni tudi več upravljanja. Uporabniki so naveličani skakanja med aplikacijami, različnimi računi in načini plačevanja. V Nemčiji se denimo kar tretjina uporabnikov sploh ne zaveda, da še vedno plačujejo za storitve, ki jih ne uporabljajo več. Naročniška utrujenost (s tujko subscription fatigue) ni več samo posledica števila aktivnih naročnin, temveč predvsem nepreglednosti in razdrobljenosti dostopa do vsebin.

Skoraj polovico vprašanih Evropejcev (46 odstotkov) moti dejstvo, da ne morejo upravljati vseh naročnin na enem mestu. Posledica? Vse več ljudi se zateka k piratskim storitvam. Skoraj petina vprašanih je priznala, da uporabljajo piratske pretočne platforme, ker je to edina možnost, da na enem mestu dostopajo do vsebin, ki jih želijo spremljati.

 

Koliko nas prosti čas pred zasloni dejansko stane? Depositphotos

 

Razdrobljenost ponudbe in pomanjkanje celostnih, legalnih rešitev tako neizogibno vodita v povečano uporabo nelegalnih virov. Uporabniki preprosto ne želijo (ali ne morejo) več plačevati za štiri, pet ali celo več različnih storitev – pri čemer nobena ne ponuja vsega.

Rešitev? Vse na enem mestu

Evropa zato vse glasneje kliče po rešitvi v obliki enotne platforme – "naročniškega središča", ki bi omogočalo upravljanje vseh računov, naročnin in vsebin z enega mesta. Takšni modeli v tujini že obstajajo. V ZDA lahko uporabniki Verizon +play na eni platformi urejajo vse od Xbox Game Passa do naročnin na Snapchat+ in Kindle. V Avstraliji podobno funkcionalnost ponuja Optus SubHub.

Takšne t. i. super bundling rešitve bi lahko pomembno prispevale k večji preglednosti, zmanjšale naročniško utrujenost ter ne nazadnje tudi omejile piratstvo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar