.webp){kind=icon}
Gospodarska rast v Sloveniji se proti koncu leta upočasnjuje, a ostaja nad povprečjem Evropske unije (EU) in evroobmočja, kažejo danes objavljeni podatki statističnega urada (Surs). Za upočasnitev sta zaslužni energetska kriza, ki obremenjuje gospodinjstva, gospodarstvo in državne proračune, ter povišana inflacija, proti kateri se Evropska centralna banka (ECB) bori z dvigi ključnih obrestnih mer.
Bruto domači proizvod (BDP) se je v tretjem četrtletju povečal za 3,4 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. V prvem četrtletju leta je rast znašala 9,7 odstotka, v drugem pa 8,3 odstotka. V primerjavi s prejšnjim četrtletjem se je BDP v treh mesecih do konca septembra skrčil za 1,4 odstotka.
Največji vpliv na umirjanje gospodarske rasti ima počasnejša rast domače potrošnje, ki je v tretjem četrtletju 2022 narasla za 2,7 odstotka glede na leto prej, potem ko je bila v predhodnih treh četrtletjih v dvomestnih številkah. Rasla je predvsem na račun potrošnje gospodinjstev in bruto investicij v osnovna sredstva, ugotavljajo na Sursu.
V tretjem četrtletju je Slovenija po petih zaporednih četrtletjih primanjkljaja zabeležila zunanjetrgovinski presežek. Izvoz se je povečal bolj kot uvoz, in sicer predvsem na račun storitev, medtem ko je pri blagu uvoz presegal izvoz. Presežek v menjavi s tujino je k BDP prispeval 0,8 odstotka.
Medtem je gospodarstvo EU v tretjem četrtletju zraslo za 2,4 odstotka na letni ravni, gospodarstvo evroobmočja pa za 2,1 odstotka, kaže prva ocena Eurostata. V obeh primerih je bila četrtletna rast BDP 0,2-odstotna, medtem ko je v drugem četrtletju znašala 0,8 odstotka v evroobmočju in 0,7 odstotka v EU.
Tudi v EU se torej gospodarska rast upočasnjuje. Evropska komisija v svoji jesenski napovedi predvideva 3,3-odstotno rast v EU za leto 2022, naslednje leto pa le še 0,3-odstotno rast. Letošnja inflacija bo presegla devet odstotkov, na visoki ravni sedmih odstotkov naj bi ostala tudi v letu 2023.
Sloveniji po podatkih Eurostata kaže bolje: Rast BDP v letu 2022 naj bi kljub predvidenemu krčenju ob koncu leta dosegla 6,2 odstotka, saj je bila rast v prvi polovici leta visoka. Letna inflacija bo leta 2022 tudi v Sloveniji presegla devet odstotkov, naslednje leto pa naj bi znašala 6,5 odstotka. Kot v Evropi naj bi se v letu 2023 rast BDP znižala na 0,8 odstotka na letni ravni.
"Na podlagi visoke rasti v letu 2022 pričakujemo, da se bo slovenski BDP v letu 2023 skrčil za 1,3 odstotka na letni ravni zaradi baznega učinka, slabše potrošnje gospodinjstev in šibkih izvoznih pogojev," medtem ocenjujejo analitiki Bloomberg Adria. "Naslednje leto se bo pokazala večina učinkov boja proti inflaciji, investicije pa se bodo zmanjšale ob dražjem financiranju in povečani negotovosti."
"V nebo rastoče cene energije in podivjana inflacija terjata svoj davek, mi pa smo soočeni z obdobjem, polnim izzivov, tako družbenih kot ekonomskih. Za navigacijo skozi te težave moramo ostati združeni," je številke komentiral evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.
Medtem se je v tretjem četrtletju nepričakovano skrčilo japonsko gospodarstvo; BDP se je znižal za 1,2 odstotka ob šibkem jenu in višji inflaciji.
