Območje evra je novembra v primerjavi z oktobrom vnovič zabeležilo upad industrijske proizvodnje. Na mesečni ravni je upadlo za 0,3 odstotka, na letni ravni pa se je zmanjšala za skoraj sedem odstotkov. V Sloveniji je zrasla za 3,7 odstotka.
Največji upad za 1,8 odstotka na mesečni ravni je v območju evra utrpela proizvodnja trajnih proizvodov potrošniškega blaga, za 0,8 odstotka za investicijsko blago in za 0,6 odstotka za vmesno blago. Se pa je za slab odstotek povečala proizvodnja energentov in za 1,2 odstotka za netrajno potrošniško blago.
Anketa, ki jo je izvedel Bloomberg, je pokazala, da analitiki za zadnje trimesečje leta 2023 napovedujejo 0,1-odstotno krčenje. V začetku leta 2024 pa naj bi sledilo rahlo okrevanje.
Preberi še
Anketa Bloomberga: ECB bo letos štirikrat znižala obrestne mere
ECB naj bi po napovedih obrestne mere prvič letos znižala junija.
15.01.2024
Kitajska pred 'težkim letom' za gospodarstvo ni spreminjala obrestnih mer
Po odločitvi centralne banke so delnice upadle, a nato nadomestile del izgub.
15.01.2024
Kdo, kdaj in za koliko bo spremenil obrestne mere letos?
Vodnik po napovedih glede gibanja obrestnih mer centralnih bank letos.
11.01.2024
Euribor je padel na glavo, najnižji je 12-mesečni, najvišji pa trimesečni
Kaj razkriva gibanje 12-mesečnega euriborja?
08.01.2024
Najvišja rast na Danskem, sledi Slovenija
Med državami članicami, za katere so na voljo podatki, je bilo največje mesečno zmanjšanje zabeleženo v Grčiji (-4,1 odstotka), Slovaški (-4,0 %) in Belgiji (-3,8 %). Najbolj pa se je povečala industrijska proizvodnja na Danskem in sicer za 9,1 odstotka, sledi Slovenija s 3,7 odstotnim povečanjem.
Kot poudarjajo pri Gospodarski zbornici Slovenije je na visoko novembrsko rast nakazoval že podatek o medletni rasti porabe zemeljskega plina, ta se je zvišala za 4,7 odstotka, ter električne energije med poslovnimi subjekti (+1,6 odstotka) in v predelovalnih dejavnostih (+0,7 odstotka). Kot so zapisali pri GZS omenjeno predstavlja odboj obsega proizvodnje z dnom doseženim v avgustu 2023, kar nakazuje tudi na precejšnjo četrtletno rast v zadnjem četrtletju 2023. Raven obsega proizvodnje je v zadnjih treh mesecih (3-mesečna drseča povprečja) v povprečju zrasla za 2,9 odstotka, kar predstavlja najvišjo rast po decembru 2021.
Predelovalna dejavnost z najvišjo rastjo v zadnjih dveh letih
Kot poudarjajo pri GZS je bila še nekoliko izrazitejša rast v povprečju zadnjih treh mesecev zaznana v predelovalni dejavnosti. Ta je zrasla za dobre tri odstotke in beleži najvišjo rast v zadnjih dveh letih.
Raven proizvodnje je v rudarstvu ostala blizu 13-mesečnega vrha doseženega v oktobru, pri čemer je v zadnjih treh mesecih v povprečju porasla za 3,1 odstotka, kar nakazuje na povečan izkop premoga v Premogovniku Velenje. V oskrbi z električno energijo, plinom in paro je na trimesečni ravni zaznati stagnacijo obsega proizvodnje, predvsem zaradi oktobrskega padca, kar je povezano z začasno zaustavitvijo jedrske elektrarne Krško.