Lagarde: ‘Evropske obrestne mere ostajajo na visokih ravneh’

Predsednica evropske centralne banke ECB Christine Lagarde je v današnjem zaslišanju pred Odborom za ekonomske in monetarne zadeve Evropskega parlamenta dejala, da evropski bankirji še zdaleč ne nameravajo opustiti svojega jastrebovega pristopa k izvajanju monetarne politike starega kontinenta.  

"Naše prihodnje odločitve bodo zagotovile, da bodo ključne obrestne mere ECB določene na dovolj restriktivni ravni, dokler bo to potrebno," je bila odločna 67-letna predsednica institucije, ki je 14. septembra, za razliko od ameriških kolegov v Fedu, ubrala ostro linijo in vnovič dvignila obrestno mero za dodatnih 25 bazičnih točk. Depozitne obrestne mere v evroobmočju se tako od sredine septembra naprej gibljejo pri zgodovinsko visokih 4 odstotkih.

Lagardova je nadaljnje draženje denarja pred parlamentarci v Bruslju pojasnila s trdovratnim vztrajanjem inflacije v evroconi in že kot ničkolikokrat doslej ponovila, da je mandat oziroma cilj ECB zbijanje inflacije na dvoodstotno raven. Čeprav to osrednja finančna institucija Evrope počne na račun zaviranja gospodarske rasti in pa tudi potrošnje.

 

 

V svojem govoru sicer ni pojasnila, kako dolgo bo obdobje povišanih obrestnih mer trajalo, ampak je dejala zgolj, da gre za "dolgo tekmo, v kateri smo."

"Še naprej smo odločeni zagotoviti, da se inflacija pravočasno vrne na naš 2-odstotni srednjeročni cilj," besede Lagard povzema Bloomberg.

 

 

Obrestne mere v Evropi so trenutno na ravneh, ki po mnenju večine ekonomistov in vlagateljev pomenijo vrhunec več kot leto dni trajajoče kampanje ECB za zajezitev inflacije. Nekateri člani Sveta ECB so to oceno potrdili, predsednik španske centralne banke Pablo Hernandez de Cos pa je v ponedeljek ponovil, da bi morala sedanja raven, če se bo ohranila dovolj dolgo, rast cen vrniti na ciljno, dvoodstotno, raven.

Predsednica je pred predstavniki evropskih ljudstev vseeno priznala, da trdosrčna monetarna politika ECB ljudem na kontinentu povzroča bolečine, še posebej tistim 30 odstotkom gospodinjstev, ki imajo hipotekarna posojila s spremenljivo obrestno mero. Šestmesečni euribor se je po precedenčni ECB konec septembra presegel psihološko mejo štirih odstotkov, kar je največ po letu 2008.

"Naša dolžnost je, da inflacijo pravočasno vrnemo na ciljno raven," je ob tem povedala predsednica. "Hitreje ko bo to dosegla in bolj ko bodo cene stabilne, manj boleče bo v prihodnje za tiste, ki vlagajo, pa tudi za tiste, ki so najeli posojila," je skušala pomiriti vlagatelje in posojilojemalce po Evropi.

Vseeno pa si evropski centralni bankirji niso povsem enotni glede nadaljnjih napovedi, saj je denimo predsednik nemške Bundesbank Joachim Nagel prejšnji teden dejal, da je še prezgodaj za bolj optimistične napovedi v zvezi z opuščanjem restriktivne monetarne politike, saj je inflacija še vedno previsoka in se bo po napovedih le počasi zniževala.

 

 

Ključni izziv je točnost napovedi, kako se bo gospodarstvo odzvalo na dosedanje zaostrovanje denarne politike za 450 bazičnih točk od julija 2022. Obeti za evroobmočje so se v zadnjem času poslabšali, pri čemer ekonomiste še posebej skrbi točka Nemčija.

"Aktivnost gospodarstva euroobmočja se očitno umirja," je v ponedeljek v ločenem govoru dejala članica Izvršilnega odbora ECB Isabel Schnabel, kar pa Lagard in druščine očitno ne odvrača od nadaljnjih podražitev denarja v obtoku evrskega sistema.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar