Ohlajanje proizvodnega sektorja od Japonske do ZDA: 'Jasni znaki recesije'

Tako kot evropsko tudi slovensko gospodarstvo izgublja zagon, kaže indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki velja za prvi signal iz gospodarstva. Slovenski proizvodni indeks PMI, ki ga izračunava Združenje nabavnih menedžerjev (ZNS), v juniju znaša 38,4 točke in je po treh mesecih gibanja okoli vrednosti 50 točk že drugi mesec zapored pod to mejo, ki ločuje krčenje od širitve gospodarstva. "PMI in vsi njegovi podindeksi tako že dlje časa kažejo jasne znake recesije. Rast vztrajno izgublja tudi storitveni sektor, kar dodatno opozarja na kritične razmere v gospodarstvih," pojasnjujejo v ZNS.

To niso vzpodbudne napovedi za rast BDP v drugem četrtletju, saj je maja indeks PMI znašal 46,6 točke. Tudi proizvodni indeksi PMI drugih držav kažejo, da gospodarska aktivnost še vedno vztrajno upada kljub daljšemu obdobju ohlajanja nabavnih cen in zelo skrajšanim dobavnim rokom. 

Povprečje vrednosti slovenskega indeksa PMI letošnjega leta znaša 46,5 točke, medtem ko je 12-mesečno povprečje le 42,3 točke. Namen PMI je namreč odločevalcem, analitikom in vlagateljem v podjetju zagotoviti informacije o trenutnih in prihodnjih pogojih poslovanja. Sestavljen je iz različnih podindeksov, ki merijo posamezne segmente proizvodnih aktivnosti.

Slovenski indeks proizvodnih aktivnosti znaša 39,8 točke in je za 6,4 točke nižji od majske vrednosti, medtem ko indeks novih naročil znaša 34,4 točke, maja pa je bil pri 48,5 točke. Podjetja ponovno beležijo tudi velik upad števila zaposlenih, saj znaša indeks zaposlenosti 36,8 točke (maj 47,3 točke).

Že 15 mesecev zapored se skrajšujejo dobavni roki, katerih indeks znaša junija 41,9 točke, razlog pa je lahko zmanjšano povpraševanje. V območju krčenja je tudi indeks zalog končnih produktov z vrednostjo 41,5 točke, kar je za 5,3 točke manj kot v maju.

Ni vse tako črno, saj se ob upadu povpraševanja nižajo tudi nabavne cene. Junija je indeks dosegel 29,8 točke in je na polletnem dnu, kar bi lahko poemnilo nadaljnjo ohladitev inflacije. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila junija 6,6-odstotna, kar je eno odstotno točko in pol manj, kot je znašala še maja. V območju ohlajanja sta tudi indeks novih nabavnih nakupov, ki znaša 34,7 točke, in indeks rasti zalog repromateriala, ki je pri 44,6 točke.

Vpredelovalnih dejavnostih, ki predstavljajo polovico porabe električne energije pri poslovnih subjektih, pa je bil povprečni upad porabe po njegovih besedah višji še za dve odstotni točki. "Industrijska proizvodnja je povezana s porabo električne energije, upadi proizvodnje pa so bili aprila prisotni tudi v nekaterih dejavnostih, ki niso energetsko intenzivne, kar je skrb zbujajoče," meni Ivanc.

Kompozitni indeks PMI v evroobmočju nad 50 točkami držijo le storitve

Gibanje proizvodnih indeksov PMI kaže, da gospodarska aktivnost v evroobmočju še vedno vztrajno pada, kljub nižanju nabavnih cen in krajšim dobavnim rokom. Proizvodni PMI evroobmočja znaša junija 43,6 točke in je 1,2 točke nižji od majske vrednosti. S tem je že dvanajsti mesec pod mejo 50 točk in na najnižji vrednosti v zadnjih treh letih.

"Podatki za drugo četrtletje so šibki predvsem za industrijo v srednji Evropi. Proizvodni PMI-ji so globalno gledano v tej regiji najšibkejši, šibki so tudi trendi v trgovini (večja usmeritev potrošnikov od blaga k storitvam)," poudarja Ivanc. Kot dodaja, pa ob tem storitveni del gospodarstva posluje precej dobro, kar pomeni, da ne pričakujemo novega padca BDP v drugem četrtletju, temveč zmerno rast, nekje med 0,3 in 0,4 odstotka glede na prvo četrtletje 2023.

Močno se ohlajata tudi avstrijska in nemška predelovalna dejavnost

Ohlajanje v avstrijskem proizvodnem sektorju se ob koncu drugega četrtletja nadaljuje zaradi vztrajnega upada števila novih naročil, kažejo podatki UniCredit Bank Austria, ki jih je pripravil S & P Global. Proizvajalci blaga so zaradi šibkejšega povpraševanja zmanjšali tako proizvodnjo kot delovno silo, ki je upadla najhitreje po oktobru 2020.

Upad povpraševanja in normalizacija dobavnih verig pa sta privedla do najstrmejšega upada cen tovarniških surovin po maju 2009. Proizvodni indeks PMI je tako junija znašal 39 točk, kar je za 0,7 točke manj od majske vrednosti in je že peti mesec zapored v območju krčenja.

Tudi nemški proizvodni PMI je ponovno na najnižji točki v zadnjih treh mesecih in znaša le 41 točk, za 2,1 točke manj kot maja. S tem pa je prav tako kot evropski indeks že 12 mesecev zapored pod mejo 50 točk. Nemška proizvodna podjetja pričajo o velikem upadu novih naročil, saj so nekateri kupci odpovedali celo že izdana naročila. 

Kompozitni PMI je le še rahlo nad mejo 50 točk in znaša 50,8 točke in je na štirimesečnem dnu. "Proizvodna podjetja zazna- vajo velike padce v drugem kvartalu letošnjega leta, medtem ko je v storitveni dejavnosti zaznati vidno umirjanje rasti," pravijo v ZNS. 

Zagon izgubljata tudi ameriško in kitajsko gospodarstvo

Tudi na drugi strani Atlantika ne kaže nič bolje, čeprav je zadnji popravek rasti BDP za prvo četrtletje pokazal na dvoodstotno rast gospodarstva. Ameriški proizvodni PMI je junija že drugi mesec zapored pod mejo 50 točk in znaša 46,3 točke, maja je bil pri 48,4 točke. Tudi v ZDA je nad mejo 50 točk še vedno kompozitni PMI in znaša 53 točk.

Pod mejo 50 točk se je znašel tudi japonski PMI in znaša 48,4 točke, medtem ko je bil maja v območju širitve pri  50,9 točke. Zagon izgublja tudi kitajsko gospodarstvo, saj se je proizvodna dejavnost junija zmanjšala. Tudi v drugih sektorjih se soočajo s težavami, ob tem pa se krepijo pozivi k večjim državnim spodbudam.

Indeks nabavnih menedžerjev v predelovalnih dejavnostih PMI je junija dosegel 49 točk, kar predstavlja tretji zaporedni mesec krčenja sektorja. V storitvenih dejavnostih je vrednost kazalnika medtem upadla s 54,5 točke na 53,2 točke, kar še vedno predstavlja rast, a s počasnejšim tempom. "PMI ni uspel odskočiti in utrjuje sporočilo, da se kitajsko gospodarstvo ohlaja," je dejal Raymond Yeung, glavni ekonomist za Kitajsko pri bančni skupini Australia & New Zealand Banking Group.

Dopolnjeno s komentarjem Bojana Ivanca, GZS, v sedmem in enajstem odstavku.