Francoski spopad za proračun bo za Macrona največje tveganje doslej

Francijo čaka nova sezona političnega izsiljevanja in napetih pogajanj, v ospredju pa bo vprašanje, koliko potrpljenja imajo vlagatelji še za državo z vse večjim dolgom.

Teden, ki se je v Parizu začel s prvo sejo vlade po poletnem premoru in se bo v petek končal s prvo v nizu ocen bonitetnih agencij, odpira večmesečni boj za proračun drugega največjega gospodarstva evrskega območja.

Ker je francoski parlament razklan in brez stabilne večine, je bilo jasno, da bo sprejemanje novega proračuna težavno. Položaj je dodatno zapletla poletna razprodaja na svetovnih obvezniških trgih, ki je donose v številnih državah potisnila na najvišje ravni v več desetletjih in povečala nervozo med vlagatelji.

Za Emmanuela Macrona bo zato zadnji proračun v njegovem mandatu tudi eden najzahtevnejših političnih in gospodarskih preizkusov doslej. Razprava bo hkrati uvod na spomladanske predsedniške volitve, na katerih se njegovi morebitni nasledniki že pripravljajo na odmik od njegove gospodarske politike. Po dveh letih zamud pri sprejemanju proračuna, padcev vlad in vse večje negotovosti na trgih je tokrat pritisk še večji.

Če Franciji ne bo uspelo potrditi javnofinančnega načrta pred predsedniškimi volitvami 18. aprila in 2. maja, bi se lahko primanjkljaj še dodatno povečal. Nova oblast bi nato potrebovala več mesecev, da bi ponovno vzpostavila nadzor nad javnimi financami.

"Razmere v Franciji so precej zaskrbljujoče," je dejal Mike Riddell, upravljavec portfelja pri Fidelity International. "Negotovost glede proračuna spremljamo že več poletij zapored, pribitki na francoske obveznice pa so povišani vse od leta 2024. Najbolj me skrbi, kako visoki so postali."

Donosnost francoskih desetletnih državnih obveznic je prvič po skoraj dveh desetletjih presegla štiri odstotke, kar kaže na vse večjo previdnost vlagateljev do francoskega dolga.

Povečal se je tudi pribitek nad primerljivimi nemškimi obveznicami, ki velja za enega ključnih kazalnikov napetosti na evropskih trgih. Razlika se je razširila na 86 bazičnih točk in se tako približala najvišjim ravnem po letu 2012.

Francija v proračunsko razpravo vstopa z zelo šibkega izhodišča. Vojna z Iranom zavira gospodarsko rast in spodbuja inflacijo, vlada pa je že pred poletnim premorom opozorila, da bo težko doseči celo skromen cilj za letos, torej znižanje primanjkljaja s 5,1 na pet odstotkov BDP.

Takšen primanjkljaj Francijo skupaj z Belgijo uvršča med najslabše v evrskem območju. Kljub temu kandidati, ki želijo naslediti Macrona, za zdaj niso pripravljeni na kompromise pri ukrepih, s katerimi bi lahko omejili hitro rast javnega zadolževanja.

 

 

Francoski javni dolg trenutno znaša okoli 117 odstotkov BDP, v prihodnjih letih pa naj bi še naraščal, saj za zdaj ni jasnega načrta, kako primanjkljaj spraviti pod nadzor. Hitro se povečujejo tudi stroški servisiranja dolga, kar bo prihodnji vladi še dodatno omejilo manevrski prostor pri javni porabi.

"Prihodnje leto nas čakajo volitve, na katerih nobeden od kandidatov ne obljublja zmanjšanja izdatkov," je dejal Guillaume Rigeade, sovodja naložb v obveznice pri Carmignacu. "Ne bi me presenetilo, če bi francoski dolg tudi v prihodnjih mesecih zaostajal za obveznicami drugih držav evrskega območja."

Ekonomisti pri Allianz Trade ocenjujejo, da bi primanjkljaj prihodnje leto brez dodatnih ukrepov dosegel 5,6 odstotka BDP. To pomeni, da bodo potrebni precejšnji rezi že samo za dosego vladnega cilja, po katerem naj bi primanjkljaj leta 2027 padel pod pet odstotkov. Ob razdeljenem parlamentu in slabih izkušnjah iz zadnjih let je takšen scenarij težko uresničljiv.

"Na trgih je največ napetosti pri državah z ranljivimi javnimi financami in Francija je ena od njih," je dejala Ana Boata, vodja raziskav pri zavarovalnici terjatev Allianz Trade. "Težava je v tem, da je bilo poskusov zmanjšanja primanjkljaja že več, vendar cilji že nekaj časa niso bili doseženi."

Premier Sebastien Lecornu je napovedal, da za leto 2027 ne bo predlagal novih davkov, ampak bo skušal primanjkljaj omejiti s "strukturnimi prihranki". Predlog proračuna naj bi predstavil konec septembra.

S tem pa se že nakazuje nov spor z opozicijo, predvsem s socialisti, katerih tiha podpora je bila v zadnjih dveh letih ključna za sprejem proračunov. Svoje zahteve za proračun za leto 2027 naj bi predstavili v soboto.

Vlada se medtem sooča tudi z nasprotovanjem poslovnih združenj, potem ko je nakazala, da davka za velika podjetja najverjetneje ne bo znižala. Ukrep je bil leta 2025 uveden kot začasen, a je bil že podaljšan tudi za letos.

Predsednik delodajalskega združenja Medef Patrick Martin je v sredo za France Inter opozoril, da poslanci ne bi smeli znova poseči po dodatnih obremenitvah zasebnega sektorja.

"Za politike z vseh strani je preveč preprosto breme prevaliti na podjetja," je dejal. "Naša podjetja so že zdaj med najbolj obdavčenimi na svetu."

Če Franciji do predsedniških volitev ne bo uspelo sprejeti novega proračuna, bi lahko bila država prisiljena delovati na podlagi začasne zakonodaje, ki bi zagotavljala le nujne davčne in proračunske ukrepe, potencialno vse do druge polovice leta 2027.

Po oceni francoskega Generalnega inšpektorata za finance bi takšen scenarij primanjkljaj povečal še za najmanj 0,5 odstotne točke BDP, hkrati pa bi načel zaupanje vlagateljev v francoski dolg ter zavrl poslovne naložbe in potrošnjo gospodinjstev.

"Francija mora imeti proračun za leto 2027," je Lecornu sporočil poslancem na omrežju X. "Če proračuna ne bo, se lahko povečata politična negotovost in finančna nestabilnost, Francija bo na trgih šibkejša, država in prebivalci pa bodo bolj izpostavljeni višjim obrestnim meram."