Bonitetna agencija Fitch Ratings je znižala bonitetno oceno Francije, kar je še en udarec za predsednika Emmanuela Macrona, ki z nepriljubljeno pokojninsko reformo skuša stabilizirati javne finance, a ob tem na ulice privablja množice protestnikov.
Fitch je znižal bonitetno oceno Francije z AA na AA– s stabilnimi obeti, s čimer je drugo največje gospodarstvo v območju evra doseglo enako stopnjo kot na primer Irska in Češka, piše Bloomberg. Predvideni proračunski primanjkljaj Francije za letos in prihodnje leto je "precej nad" mediano za države z bonitetno oceno AA, so v poročilu zapisali pri Fitchu.
To je šele drugič, da je bila znižana bonitetna ocena Francije, odkar je Macron leta 2017 prevzel položaj, in prvič s strani ene od treh večjih bonitetnih hiš, tj. Fitch, Standard and Poor's in Moody's. Leta 2020 je DBRS Morningstar njeno oceno znižal na AA (visoko) z najvišje ocene AAA.
Preberi še
Francoski protestniki vdrli na pariško borzo
Na borzi Euronext pravijo, da ni prišlo do prekinitev v trgovanju.
20.04.2023
Emmanuel Macron miri: 'Nisem gluh za socialno pravičnost'
Francoski predsednik v nagovoru pozval k daljšemu premoru za ohladitev strasti v državi.
18.04.2023
Zelena luč za Macronovo pokojninsko reformo
Ustavni svet potrdil sporno pokojninsko reformo; upokojitvena starost podaljšana za dve leti.
14.04.2023
Za primerjavo, Slovenija ima po Fitchevi lestvici oceno A z "razvijajočimi se obeti" (angl. evolving outlook).
Znižanje bonitetne ocene ne prispeva k Macronovi zastavljeni vlogi gospodarskega reformatorja, v okviru katere se zavezuje, da bo zmanjšal javni dolg, zakrpal luknjo v proračunu in spodbudil gospodarsko rast. Ena ključnih strategij v teh prizadevanjih je pokojninska reforma, ki vključuje dvig upokojitvene starosti z 62 na 64 let, vlada pa želi temu slediti še z reformo dela in zakonom o zeleni industriji.
Prav pokojninska reforma je v Franciji sprožila množične proteste, predsednik pa jo je bil prisiljen sprejeti mimo družbenega konsenza, kar je nezadovoljstvo ljudstva le še zaostrilo.
Fitch naklonjen reformi, manj naklonjen protestom
"Srednje- do dolgoročno bo nedavno sprejetje pokojninske reforme zmerno pozitivno, saj bo ustvarilo letni bruto prihranek v višini 17,7 milijarde evrov do leta 2030, kar je 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP)," ocenjujejo analitiki bonitetne hiše.
Analitike bolj skrbi nasprotovanje reformi, ki po njihovi oceni lahko pripelje do obrata v politiki. Veliko nasprotovanje reformi na uličnih protestih in Macronova uporaba ustavne določbe za izogibanje glasovanju v parlamentu bosta okrepila sile proti vladi, menijo.
"Politični zastoj in – včasih nasilna – družbena gibanja predstavljajo tveganje za Macronovo reformno agendo in bi lahko ustvarili pritiske za bolj ekspanzivno fiskalno politiko ali preobrat prejšnjih reform," so zapisali v poročilu.
Znižanje ocene bonitetne hiše prav tako vzbuja dvom o tem, ali bo Macronova vlada uspela tam, kjer njegovi predhodniki niso uspeli zmanjšati bremena javnega dolga Francije po letih povečevanja.
Zmanjšati dolg danes namesto dviga davkov jutri?
"Ta odločitev je predvsem posledica Fitcheve pesimistične ocene obetov glede francoske rasti in dolga," je v soboto dejal francoski finančni minister Bruno Le Maire in dodal, da je bonitetna družba podcenila vpliv strukturnih reform, vključno s prenovo pokojnin.
Minuli teden je ministrstvo za finance predstavilo dolgoročni načrt za zajezitev proračunskega primanjkljaja in znižanje dolga. Ta temelji na izboljšanju gospodarske rasti z nižjo obdavčitvijo in reformami trga dela za spodbujanje zaposlovanja, ukinjanju fiskalne podpore za ublažitev visokih cen energije in držanju rasti državnih izdatkov pod stopnjo inflacije.
Zmanjšanje dolga je po mnenju finančnega ministra nujno, saj naj bi se stroški servisiranja v naslednjih petih letih povečali na okoli 70 milijard evrov na leto. "Raje pospešimo zmanjševanje dolga danes, kot da bi jutri zvišali davke," je dejal Le Maire v začetku tega meseca.
.webp){kind=icon}
