Energetski prehod: Izbris industrije ali okoljska katastrofa?

Tako Mladi za podnebno pravičnost kot gospodarstveniki pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so kritični do osnutka nacionalnega energetsko podnebnega načrta (NEPN). Prvi pravijo, da je načrt neambiciozen ter vodi v podnebni in biodiverzitetni zlom ter poglabljanje družbenih neenakosti, gospodarstveniki pa menijo, da bo zaradi ukrepov propadla industrija.

"Industrija ima v Sloveniji večjo težo kot v drugih državah Evropske unije (EU), saj je delež ustvarjenega bruto domačega proizvoda (BDP) industrije med najvišjimi v Evropi (22,8 odstotka), zaposluje pa 200 tisoč ljudi. Poleg tega je industrija najpomembnejši odjemalec energije v državi, saj porabi dve tretjini zemeljskega plina in polovico električne energije znotraj poslovne rabe. Zato mora NEPN industriji nameniti posebno poglavje, v katerem naj se država opredeli, kako ji bo zagotovila energetsko oskrbo v prihodnje in s tem pogoje za konkurenčno delovanje," so po današnji seji Strateškega sveta za energetski prehod pri GZS povzeli besede generalne direktorice GZS Vesne Nahtigal.

Različna mnenja o nujnosti gradnje NEK 2

Predstavniki gospodarstva so izpostavili strateški pomen proizvodnje materialov. Gre za energetsko intenzivno industrijo, ki potrebuje zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo. Brez tega bo morala Sloveniji uvažati materiale iz tretjega sveta.

"Uvozna odvisnost je uničujoča, samozadostnost ključna," je povedala Petra Prebil Bašin, vršilka dolžnosti direktorice Združenja za nekovine in kovinske materiale GZS. Opozorila je, da pripravljavci NEPN zasledujejo cilj 85-odstotne samozadostnosti do leta 2030 in stoodstotne samozadostnosti do leta 2040, vendar je to mogoče doseči le s strategijo razpršenih proizvodnih virov, torej vključno z drugim blokom jedrske elektrarne Krško (NEK 2) ter z malimi in večjimi enotami iz vseh razpoložljivih obnovljivih virov energije. Kot je dodala, dokument prenove NEPN sicer predvideva izgradnjo nove jedrske elektrarne šele v letu 2040, kar bo (pre)pozno.

"Natančno sem prebral oba dokumenta, tako tega, ki so ga pripravili mladi, kot dokument GZS; iz njiju izhaja ključen izziv: Preskromna ocena rasti BDP kot posledica skromne rasti industrijske proizvodnje, kar izpostavlja gospodarstvo, na drugi strani pa mladi izpostavljajo ravno problem previsoke rasti industrije. Treba bo poiskati konsenz," je povedal Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo.

Stane Merše iz Instituta Jožef Štefan, ki sodeluje pri pripravi NEPN, meni, da razlike v pogledih na pomen industrije niso tako velike. Dodal je, da se vsi zavedamo, da industrijo potrebujemo, razmisliti pa moramo, kako jo ohraniti in razvijati.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen razume, da gospodarstvo podpira izgradnjo NEK 2, vendar današnje tehnologije po njenem mnenju omogočajo cenejšo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije, tehnologija omogoča tudi lažje shranjevanje le-te. Izpostavila je tudi problematiko območja Natura 2000. Po njenem varovano območje ne pomeni, da se na tem območju ne sme ničesar graditi, kar je najpogostejši očitek, oziroma ne pomeni, da bi z investicijami na teh območjih uničili naravo ali biodiverziteto. Prepričana je namreč, da bi lahko tako na zaščitenih območjih Nature 2000 kot nezaščitenih območjih zgradili obnovljive vire energije, ki bi zagotovili sto teravatnih ur elektrike, kar je dvakrat več od današnje proizvodnje. Zaključila je, da je konflikt med jedrsko energijo in obnovljivimi viri energije umetno ustvarjen ter da bo terba najti ravnotežje.

Mladi: Načrt brezobziren do socialnih stisk v družbi

Mladi za podnebno pravičnost in sopodpisniki javnega pisma ministru Kumru pa zahtevajo ukrepe, ki bodo Slovenijo vodili do ogljične nevtralnosti do leta 2040 na naravi prijazen in socialno pravičen način.

Osnutek NEPN po njihovem prepričanju vodi v zlom ekosistemov in biodiverzitete. "Načrt v naravi ne prepozna našega ključnega zaveznika v boju proti podnebni krizi, še več, direktno zapiše potrebo po uničenju zaščitenih območij za pridobivanje energije, čeprav obstaja več kot dovolj primernejših lokacij za te namene," je ob predaji javnega pisma ministru prejšnji teden po poročanju Slovenske tiskovne agencije (STA) povedala predstavnica gibanja Pia Zupančič.

Kot je še opozorila, je osnutek strateškega dokumenta brezobziren do socialnih stisk v družbi, saj da se razen kratkega razdelka o energetski revščini ne posveča ukrepom, ki bi preprečili poglabljanje socialnih težav v družbi ter sredstev za prehod ne najde pri najbogatejših in kapitalu.

Pod javno pismo se je podpisalo 48 organizacij, med drugim Ekologi brez meja, Filozofski inštitut ZRC SAZU, Greenpeace Slovenija, Focus, Slovenska filantropija, Slovenski center PEN ter sindikat Mladi plus in Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar