Evropa doživlja temperaturne rekorde in opušča klimatske cilje

Ekstremni vročinski val se je z juga razširil na skoraj celotno Evropo ter v Francijo in Nemčijo prinesel rekordne temperature, ki so se v juniju in na začetku julija povzpele do okoli 40 stopinj Celzija. Gozdni požari se širijo, reke in številni vodotoki beležijo rekordno nizek vodostaj, suša ogroža pridelke, vročina pa postaja velika zdravstvena težava, še zlasti za bolne in starejše osebe. Medtem ko se Evropejci spopadajo z ekstremno vročino in razpravljajo o nujnosti podnebnih ukrepov, se v političnih krogih pripravlja ravno nasprotno – odstop od podnebnih ciljev EU.

Številni geostrategi že nekaj časa opozarjajo, da se je EU znašla v položaju, ko ima tri glavne prioritete na vrhu svoje agende: oboroževanje zaradi izboljšanja lastne obrambe, reindustrializacijo zaradi povečanja gospodarske rasti in dekarbonizacijo zaradi doseganja začrtanih podnebnih ciljev. A te tri usmeritve si pogosto nasprotujejo, zaradi pomanjkanja denarja pa bo morala EU eno izmed njih odložiti.

Posamezni geostrategi že dolgo stavijo, da bodo podnebni cilji odloženi zaradi varnosti, to potrjujejo tudi podatki iz preteklih šestih mesecev leta 2025. Po analizi agencije Global Trade Alert, ki zbira informacije o politikah z vplivom na svetovno trgovino in naložbe, je od januarja do junija 2025 število industrijskih politik, usmerjenih v zelene tehnologije v EU, kot so fotonapetostne celice, vetrne turbine, električna vozila in vodik, doseglo skoraj polovico napovedanega v istem obdobju leta 2024.

Otoplitev zelenega rezila

"54 odstotkov vseh napovedanih ukrepov je povezanih z geopolitičnimi ali nacionalnovarnostnimi vprašanji, medtem ko so v obdobju od leta 2023 do 2024 dosegli 22 odstotkov. V zahodnih državah so te prioritete izrinile podnebne pobude, ki zdaj dosegajo le 15 odstotkov – zaostajajo celo za politikami, usmerjenimi h konkurenčnosti, ki jih je 20 odstotkov," v analizi z naslovom Otoplitev zelenega rezila: sprememba industrijske politike zaradi geopolitičnih prioritet poudarja vodja analitike agencije Global Trade Alert Fernando Martin Espejo, dodaja pa, da se ta sprememba ne kaže v državah zunaj Zahoda.

Bloomberg

Politična apatija glede podnebja nas ne bo pripeljala nikamor, piše The Irish Examiner in opozarja, da se, medtem ko se medsebojno borimo in usmerjamo pozornost na nepotreben pokol, ki so ga namerno ustvarili zlonamerni akterji po svetu, naša pozornost odvrača od vojne, ki jo moramo dobiti.

"Medtem ko se Brazilija pripravlja gostiti konferenco o podnebju COP30 v Belému novembra, pomanjkanje mednarodne pozornosti za podnebna vprašanja postaja težava sama po sebi. Manj kot 30 od 200 držav udeleženk je sploh sestavilo načrte za boj proti najhujšim učinkom globalnega segrevanja, kot jih zahteva Pariški sporazum iz leta 2015," poudarja irski dnevnik.

Vlade in oblasti so bolj osredotočene na izogibanje svojim odgovornostim kot na delovanje s predvidevanjem in delom za skupno dobro, navaja komentator belgijskega dnevnika Le Soir Michel De Muelenaere, ki apelira tudi na posameznike, da bi morali nekoliko zamisliti nad svojim ravnanjem.

"Zakaj ne bi pozorneje prisluhnili vsakodnevnim pritožbam in strahovom za prihodnost in za naše ljubljene, ki jih krepijo naše osebne izbire glede življenja, porabe, mobilnosti, hrane in varčevanja, ki so včasih v popolnem nasprotju z današnjimi najpomembnejšimi vprašanji," se sprašuje ta komentator in poudarja, da bi množica malih gest skupaj dokazala več kot katerokoli anketiranje in ponudila dokaz, da obstaja skupna volja po redefiniranju okvirov politike, gospodarstva in našega družbenega sobivanja.

Obrat v Nemčiji

To redefiniranje pa vodilni evropski politiki dojemajo nekoliko drugače. Podatki iz leta 2025 kažejo na premik od podnebnih ciljev h geopolitičnim prioritetam, kar po oceni Fernanda Martina Espeja prinaša tveganje, da bo spodkopana ekonomija obsega in da bodo naložbe v zelene tehnologije fragmentirane. Da o tem premiku počasi vse bolj odprto govorijo tudi evropski politični voditelji, pričajo nedavne izjave članov nove nemške vlade.

Najprej je ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche postavila pod vprašaj podnebne cilje do leta 2045, s poudarkom, da zeleni energetski prehod potrebuje soočenje z realnostjo ter da bo vlada dala prednost varnosti oskrbe z električno energijo, ne pa varstvu podnebja.

Bloomberg Suša po Evropi je zmanjšala letino poljščin.

 

"Vlada mora najti pravo ravnovesje med varstvom podnebja, varnostjo oskrbe in stroški," je ministrica dejala v začetku maja na eni od konferenc in pojasnila, da so se zadnja leta preveč osredotočali na podnebje, nova vlada pa bo postavila varnost oskrbe na prvo mesto, hkrati pa se bo osredotočila na vzdrževanje čim nižjih stroškov sistema, ki so jih prejšnje vlade "podcenile".

V zadnjih dneh je poudarila tudi, da so cilji za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida do leta 2030 in 2035 prezahtevni ter da ne ve, ali je prejšnja zvezna vlada sploh naredila izračun, ko je oblikovala nemški cilj o podnebni nevtralnosti do leta 2045. Pozvala je k bolj prožnemu pristopu k podnebnim ciljem in poudarila, da če je varstvo podnebja organizirano tako, da se z njim ne da zaslužiti denarja ..., potem gre v napačno smer, je poročal dnevnik Welt.

V intervjuju za ARD pred nekaj dnevi je to potrdil tudi kancler Friedrich Merz, ki je prav tako postavil pod vprašaj možne ukrepe, da se dosežejo podnebni cilji, začrtani do leta 2045.

Po drugi strani pa nekateri nemški mediji poudarjajo, da bi trenutne visoke temperature morale spet postaviti podnebne spremembe v središče pozornosti. Komentator dnevnika Sueddeutsche Zeitung Thomas Hummel pa piše, da je marsikje nasprotno.

"Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemška ministrica za energetiko in gospodarstvo Katherina Reiche in drugi politiki v evropskih vladah danes ljudem sporočajo, da sta konkurenčnost in gospodarska rast glavna prednostna naloga. Varstvo podnebja? Seveda tudi to. A to nas ne sme ovirati pri zaslužku ali vplivati na naše navade. Če traja dlje, naj bo tako. Škoda je le, da nas ravno zdaj pesti vročinski val," poudarja Hummel in dodaja, da ta teden še enkrat kaže, da je globalno segrevanje, povzročeno s človeškim delovanjem, resna grožnja. "Morali bi silovito zapreti oči, pokriti ušesa in nastaviti klimatsko napravo na najnižjo temperaturo, da bi prezrli to dejstvo."

Različni pogledi levice in desnice

Tudi komentator francoskega dnevnika Liberation Hamdam Mostafavi meni, da vladni ukrepi močno zaostajajo ter da so ob tako močnem vročinskem valu sprejeti ukrepi nezadostni.

"Naša nesposobnost prilagajanja zahteva vse več žrtev. Sploh ker vročinski valovi niso več izjema, temveč norma. Vsakdanje življenje se ustavlja: šole se zapirajo, dejavnosti se zmanjšujejo, družbo pa postopoma paralizira to vroče vreme, ki bo postalo vse večje breme," opisuje Mostafavi razmere v Franciji, kjer so šole in javne ustanove zaprte zaradi ekstremnih temperatur." "To vprašanje je bilo dolgo slepa pega v javni politiki, vendar bo medstrankarski zakon predstavljen narodni skupščini v prihodnjih nekaj dneh ... Upajmo, da bo to pognalo vprašanje naprej."

Bloomberg

Medtem pa komentator britanskega konservativnega tednika The Spectator Robert Taylor glede takih ukrepov držav poudarja, da se počuti, kot da je država prevzela vlogo varuške.

"Morda gre celo za zaroto v zvezi z ničelno porabo. Bolj strašimo ljudi z vremenom, lažje jih bomo prisilili, da kupijo toplotne črpalke in električne avtomobile. Vendar je večja težava zagotovo ta grozna odvisnost od države, ki jo podpira industrija zdravja in varnosti, ki se specializira za infantilizacijo vseh nas," meni Taylor in poudarja, da nas vse to spodbuja k razmisleku, kaj nas še čaka. Pri tem cinično navaja možna vprašanja: "Minister za zdravje, ki nas opominja, da poiščemo zavetje, ko dežuje? Da se oblečemo, če sneži? Da pijemo, ko smo žejni? Da oblečemo sveže spodnje perilo?"

V nasprotju z britanskimi konservativci Nizozemci menijo, da vsi v Evropi potrebujejo skupen pristop k varstvu okolja. Po oceni uredništva nizozemskega dnevnika Trouw je absolutno potreben strogi program za varstvo podnebja, na katerem lahko industrija gradi prihodnjih nekaj desetletij.

"Lobistom, ki se zavzemajo za odpravo davka na ogljikov dioksid, ne smemo popuščati. Nizozemska si tega ne more privoščiti, ne z okoljskega ne z gospodarskega vidika," poudarja ta dnevnik in dodaja, da je potreben celosten okoljski načrt. "Države EU morajo usklajevati svoje strategije industrijske proizvodnje z upoštevanjem podnebja. Subvencije za fosilna goriva pa morajo biti odpravljene."

Bloomberg Tudi na severu Evrope se spreminja narativ o klimatskih napravah.

 

Nasprotno temu se komentator francoskega liberalnega dnevnika Les Echos Dominique Seux zavzema za odpravo enega tabuja v zahodni in severni Evropi, to je vgradnja klimatskih naprav za hlajenje prostorov. Seux poudarja, da je treba saditi drevesa v mestih, razviti načrte podpore za ranljive, spremeniti kmetijske prakse, prilagoditi delovne pogoje in tako naprej, vendar da mora biti v EU en tabu odpravljen: klimatizacija.

"Medtem ko je to običajno v Združenih državah in na Kitajskem, ima v Franciji slab ugled, ko gre za zasebni in skupni življenjski prostor, pa tudi šole," navaja Seux in dodaja, da je kljub temu že dosežen napredek pri omejevanju škodljivega vpliva na podnebje, možen pa je tudi nadaljnji napredek. "Čas je, da spremenimo odnos in sprejmemo tehnologijo, preden postanejo vročinski valovi usodni."

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar