Inflacija na pohodu: vse več evrov porabimo za avto in hrano

Zadnje pol leta ne mine dan, da ne bi omenili podražitev, ki tanjšajo denarnico potrošnikov. Aprila so se cene življenjskih potrebščin medletno v povprečju povečale za 6,9 odstotka, kažejo izračuni državne statistike. Nazadnje smo imeli tako visoko inflacijo leta 2008, ko je svet zajela finančno-gospodarska kriza. V zadnjih 10 letih pa je bila povprečna inflacija le 1,2 odstotna, kar je pod povprečjem ciljne inflacije Evropske centralne banke (ECB). Ta ima cilj zasidrati srednjeročna pričakovanja za inflacijo na ravni okrog dveh odstotkov. Pravzaprav je bila letna inflacija v zadnjem desetletju pod dvema odstotkoma večino časa, in sicer v seštevku kar 7,3 leta. Višja od dveh odstotkov pa je bila 32 mesecev oziroma v seštevku 2,7 let. Deflacijo pa smo imeli kar 31-krat oziroma v seštevku 2,6 let.

Cena goriva dviguje inflacijo

Povprečja ne razkrivajo največjih podražitev. V izračunu aprilske inflacije je razbrati, da so k dvigu letne inflacije največ prispevala gorivo za jeklene konjičke (cene naftnih derivatov) in gorivo za telo (hrana in brezalkoholna pijača). Vsaka skupina izdelkov je k skupni medletni inflaciji prispevala po 1,5 odstotne točke. Osnovna inflacija brez upoštevanja sprememb cen energentov in hrane pa je bila 3,5 odstotna, torej nižja za 3,4 odstotne točke.

 

 

Lastništvo avtomobila najbolj tanjša denarnico

Poglobljen razrez aprilske medletne inflacije pokaže, da smo letos v primerjavi z aprilom lani plačevali za 35,9 odstotka dražje tekoče gorivo. Ta odstotek bo verjetno v izračunu majske inflacije nižji, saj se je vlada po aprilskih podražitvah pogonskih goriv 11. maja ponovno odločila regulirati cene pogonskih goriv. V tem času je lahko najvišja maloprodajna cena za liter 95-oktanskega bencina 1,560 evra, najvišja veleprodajna ceno 1,540 evra. Za liter dizla je cena regulirana pri 1,668 evra v maloprodaji in pri 1,648 evra v veleprodaji. Dodatno se bo v prihodnjih mesecih povečevala tudi lanska osnova za izračun rasti cen.

 

 

Ne le gorivo, podražili so se tudi avtomobili, in sicer v aprilu medletno za 11 odstotkov. Novi avtomobili so v primerjavi z aprilom lani dražji za 11, rabljeni pa za 12 odstotkov. Tudi vzdrževanje in popravilo osebnih vozil se je podražilo za 7,4 odstotka. Vse višji stroški nakupa in vzdrževanja vozil, očitno odvračajo od nakupa. Zadnje merjenje mnenja potrošnikov kaže, da so se njihova pričakovanja glede nakupa avtomobila v prihodnjem letu poslabšala, in to že štiri četrtletja zapored.

Kaj pa alternative lastništvu vozila? Denimo kolesa so se medletno podražila za 11 odstotkov. Prevozi z vlaki in avtobusi pa so se medletno pocenili za slabih pet odstotkov. Na drugi strani se je vožnja s taksijem aprila medletno v povprečju podražila za 18 odstotkov.    

GRAF

Dražje zmrznjeno sadje, cenejša čokolada

Tudi vsakodnevni nakupi živil v trgovini so se podražili. V aprilu je bila hrana dražja za 9,4 in brezalkoholne pijače za 6,9 odstotka. Hitri pregled po seznamu živil in pijače razkrije, da so se najbolj podražili zamrznjeno sadje (38 odstotkov), moka (24), olje in maščoba (20), mleko in kruh (18), govedina in teletina (17)… Statistiki v aprilu sporočajo dobro novico sladkosnedim. Čokolada se je namreč medletno pocenila za 2,6 odstotka, kar je največ v košarici hrane in pijače.

Če niste ljubitelj kuhanja in se raje okrepčate v restavraciji, ste za cene gostinskih storitev plačali 7,9 odstotka več kot pred letom. Za tiste, ki radi spijejo kozarček vina ali piva, pa so v aprilu medletno za vino odšteli tri odstotke več kot pred letom in 4,8 odstotka več za pivo.

 

 

Naslednje leto se bo inflacija prepolovila

Čeprav se do konca leta napovedujejo nove podražitve, pa po napovedih Urada za makroekonomske analize in raziskave (Umar) lahko že naslednje leto pričakujemo umiritev inflacije na 3,2 odstotka, v letu 2024 pa na 2,3 odstotka.

Povišana inflacija povzroča sive lase tudi centralnim bankirjem. Večina večjih centralnih bank se je v boju z inflacijo odzvala z dvigom obrestnih mer. Prva dama ECB Christin Lagarde pa je ob robu Svetovnega ekonomska foruma v Davosu vseeno mirila, da kljub 7,5-odstotni medletni inflaciji v evro območju, ni razloga za paniko: "Gre za inflacijo, ki jo žene ponudbena stran ekonomije. Trenutno nismo v obdobju radikalnega nižanja povpraševanja." ECB je vseeno napovedala prve dvige obrestne mere v poletnih mesecih.