Inflacija v EU se je pospešila, v Sloveniji nadpovprečno

Inflacija v Evropski uniji (EU) se je po začetku leta 2026, ko se je stabilizirala blizu cilja Evropske centralne banke (ECB) aprila znova okrepila, kažejo podatki evropskega statističnega urada (Eurostat). Letna stopnja inflacije je v EU dosegla 3,2 odstotka, v območju evra pa tri odstotke, potem ko je bila marca še nižja, kažejo podatki Eurostata.

Po obdobju umirjanja rasti cen se je inflacija po začetku vojne na Bližnjem vzhodu in blokade hormuške ožine znova nekoliko pospešila, čeprav še vedno ostaja precej nižja kot v obdobju v letih 2022 in 2023.

Slovenija se uvršča nekoliko nad povprečje območja evra. Letna inflacija je aprila znašala 3,4 odstotka, kar je odstotno točko več kot mesec prej. Marca je bila pri 2,4 odstotka. To pomeni, da je cenovna rast v Sloveniji nadpovprečna in nekoliko višja kot v jedrnih državah, kot so Francija, Nemčija ali Italija.

Razlike med državami članicami ostajajo izrazite. Najvišjo inflacijo beleži Romunija, kjer je stopnja dosegla 9,5 odstotka, sledita ji Bolgarija s 6 odstotki in Hrvaška s 5,4 odstotka. Gre predvsem za države jugovzhodne Evrope, kjer inflacijo poganjajo višji stroški energije, plač in uvoza ter še vedno močnega domačega povpraševanja.

Na drugi strani imajo zelo nizko inflacijo na Švedskem (0,5 odstotka), na Danskem (1,2 odstotka) in Češkem (2,1 odstotka). Te države imajo bolj stabilno gibanje cen, tudi zaradi drugačne energetske strukture in umirjenejšega domačega povpraševanja.

Podrobnejši podatki kažejo, da k inflaciji največ prispevajo storitve, sledijo energija, hrana ter industrijski izdelki brez energije. Zlasti opazen je ponoven pozitiven prispevek energije, ki je po obdobju padanja cen znova začela dvigovati skupno inflacijo. To kaže, da se inflacijski pritiski v EU sicer umirjajo, vendar ostajajo nestabilni in odvisni od gibanja cen energentov ter širšega gospodarskega okolja.