.webp){kind=icon}
Tveganje recesije v evroobmočju je doseglo najvišjo raven od julija 2020, saj narašča zaskrbljenost, da bo zimska energetska kriza povzročila padec gospodarske dejavnosti, piše Bloomberg.
Ekonomisti, ki jih je anketiral Bloomberg, v septembrski raziskavi ocenjujejo, da je verjetnost krčenja v dveh zaporednih četrtletjih v naslednjih 12 mesecih 80-odstotna, v primerjavi s 60-odstotno stopnjo v avgustovski raziskavi. Nemško gospodarstvo, največje gospodarstvo na celini in med najbolj izpostavljenimi zmanjšanju dobave ruskega plina, se bo verjetno zmanjšalo že v tem četrtletju.
"Verjamemo, da je mehak pristanek v ZDA še mogoč, medtem ko bo evroobmočje po vsej verjetnosti doživelo daljše obdobje upočasnitve ali celo recesijo," je za Bloomberg Adria dejal Ivan Dražetić, trgovalec s fiksnimi donosi pri podjetju InterCapital.
Gospodinjstva in podjetja v Evropi se pripravljajo na možnost varčevanja z energijo, potem ko je Rusija zmanjšala dobavo plina v regijo. Poleg tega se spopadajo z rekordno visoko stopnjo inflacije in ozkimi grli pri dobavi. Poslovne raziskave kažejo, da se gospodarska aktivnost zmanjšuje od julija – z malo znaki izboljšanja v bližnji prihodnosti.
Inflacija naj bi zdaj dosegla vrh pri 9,6 odstotka v zadnjih treh mesecih leta, kar je skoraj petkrat več od cilja Evropske centralne banke (ECB). Anketiranci menijo, da se ciljni ravni dveh odstotkov ne bo približala do leta 2024.
Medtem ko so uradniki ECB ob dvigih obrestnih mer ta mesec napovedovali, da bo gospodarstvo evroobmočja samo stagniralo, ne pa se krčilo, so se vedno bolj oglašali alarmi zaradi obetov glede rasti in inflacije v regiji. Predsednica ECB Christine Lagarde in njeni kolegi so večja zvišanja utemeljili kot znak svoje odločnosti, da bodo ukrotili rast cen, čeprav ekonomisti menijo, da se jim izteka čas za takšne ukrepe.
Anketiranci zdaj predvidevajo, da bo ECB cikel zviševanja obrestnih mer ustavila prej, a bo do februarja bolj dvignila obrestne mere, in sicer na najvišjo raven dveh odstotkov za depozitno obrestno mero. Več kot polovica anketiranih ekonomistov pričakuje zvišanje za 75 bazičnih točk na naslednjem monetarnem zasedanju ECB v oktobru.
Glavni ekonomist ECB Philip Lane je prejšnji teden dejal, da je bilo nenavadno visoko zvišanje obrestnih mer ECB ta mesec "primerno", hkrati pa je nakazal, da bodo prihodnji koraki verjetno manjši. Drugi predstavniki ECB so po zadnji odločitvi za Bloomberg povedali, da ne izključujejo še enega dviga za 75 bazičnih točk.
Tveganju za recesijo v evroobmočju je izpostavljena tudi Slovenija. "Slovenski izvoz obsega približno 80 odstotkov v BDP, pri čemer so tri četrtine izvoza ustvarjene na trgih EU, zato izvozne aktivnosti slovenskega gospodarstva znotraj evroobmočja ostajajo močno gonilo rasti slovenskega BDP. Če bi v Nemčiji, v katero izvozimo skoraj petino blaga, prišlo do močnejše recesije kot posledice dobavnih motenj, bi gospodarska rast v Sloveniji drugo leto lahko zastala oziroma se nekoliko skrčila," je za Bloomberg Adria dejal Martin Podberšič, vodja oddelka upravljanja s premoženjem pri Prvi pokojninski družbi. Tveganje za pojav recesije v Sloveniji v prihodnjem letu je povezano tudi z negotovostjo v mednarodnem okolju, predvsem s potekom vojne v Ukrajini in razmerami na energetskih trgih, dodaja.
