Dobro jutro. 47. predsednik ZDA Donald Trump, ki je v predvolilni kampanji za Belo hišo volivcem obljubljal, da bo vojno v Ukrajini končal v 24 urah, je svojemu posebnemu odposlancu Keithu Kelloggu pred nekaj dnevi naložil, naj vojno konča v 100 dneh.
Pa vendar se zdi, da novi predsednik postaja čedalje bolj nemiren, saj je včeraj svojega ruskega kolega Vladimirja Putina vnovič pozval k pogajanjem in sklenitvi dogovora, ki bi končal skoraj triletno vojno.
Trump pa ni imel zgolj lepih besed za ruskega samodržca, svojemu zapisu na družbenem omrežju Truth Social je namreč dodal tudi grožnje o uvedbi novih sankcij in carin, če vojskujoči se strani ne bosta kmalu dosegli dogovora.
Preberi še
Christine Lagarde EU: Vaše orožje proti Trumpu je svobodna trgovina
Pri tem je EU svetovala naj se opre svobodno trgovine ter ohrani odprte meje za pretok blaga.
22.01.2025
Davos: Kaj finančna elita meni o kriptu?
Med udeleženci foruma obstajajo različni pogledi na Trumpovo politiko glede kriptovalut.
pred 8 urami
Borzni pregled: Vlagatelji se učijo 'brati' Trumpa
Rast so izkazovali evropski in ameriški indeksi zaradi napovedi krepitve naložbe v umetno inteligenco.
22.01.2025
Zelenski v Davosu: Za mir je potrebnih 200 tisoč evropskih vojakov
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pred svetovno poslovno in politično elito, ki se ta teden zbira na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v švicarskem Davosu, predstavil nove poglede na čas po vojni.
Za preprečitev novih ruskih napadov na Ukrajino po morebitni sklenitvi dogovora o prekinitvi ognja bi bil po mnenju 46-letnega predsednika potreben kontingent z najmanj 200 tisoč pripadniki evropskih mirovnih sil, je včeraj dejal v Davosu, navaja STA.
"Od vseh Evropejcev? 200 tisoč. To je minimum. Drugače ni nič," je glede napotitve mirovnih sil v Ukrajino dejal ukrajinski predsednik in izpostavil, da se Evropa mora biti "sposobna braniti sama".
Izjemna rast delnice Petrola
Dnevni promet z delnico slovenske družbe Petrol na ljubljanski borzi se v drugi polovici januarja povečuje in v zadnjih nekaj dneh redno presega 300 tisoč evrov. Letos ga je bilo največ 16. januarja, za dobrega pol milijona evrov, v včerajšnjem trgovanju pa se je približal meji 400 tisoč evrov, smo poročali danes.
Hkrati s prometom raste tudi vrednost delnice Petrola. Od zadnjega trgovalnega dne lani pa do danes se je močno podražila in v torek pri 38 evrih za delnico dosegla rekordno vrednost.
Vladan Pavlović iz družbe Ipopema Securities, ki spremlja poslovanje Petrola, pravi: "Gre za omilitev predpisov, ki so omogočili okrevanje dobičkonosnosti poslovanja v letih 2023 in 2024 po težavah v energetski krizi leta 2022."
Nafta padla, skrbi ostajajo
Na mednarodnih naftnih trgih naj bi določene azijske rafinerije razmišljale o zmanjšanju števila obratov in v skrajnih primerih celo o zaprtju zaradi naraščajočih cen surove nafte, je danes poročal Bloomberg.
To prihaja po zadnjem svežnju ameriških sankcij, usmerjenih v rusko naftno industrijo, ki jih je v labodjem spevu sprejel zdaj že nekdanji predsednik Joe Biden. Zaradi tega so se povečali stroški surovin za predelovalce in zmanjšale marže, ki so celo negativne, so za Bloomberg povedali trgovci. Še posebej prizadete so tako imenovane trgovske rafinerije, ki so zaradi majhnih domačih trgov bolj odvisne od izvoza in so posledično najbolj občutljive na rast cen.
Vendar se je nafta po včerajšnjem poročilu ameriške industrije, ki je pokazalo, da so se zaloge surove nafte v ZDA povečale prvič po sredini novembra, pocenila, medtem ko je trg pričakoval nadaljnje obljube predsednika Trumpa glede svetovne trgovine.
Trump, ki se zavzema za širitev črpanja nafte in zemeljskega plina ter je med kampanjo skandiral "vrtaj, punči, vrtaj", je v prvih dneh predsedovanja podpisal deklaracijo o izrednih razmerah v energetiki.
Brent je včeraj zvečer padel pod 79 dolarjev za sod in tako podaljšal niz izgub, ki se je začel prejšnji četrtek, medtem ko se je zahodnoteksaška nafta Intermediate gibala blizu 75 dolarjev. Ameriške zaloge črnega zlata so se prejšnji teden povečale za milijon sodov, zaloge goriva pa so narasle, je sporočil Ameriški naftni inštitut, kot izhaja iz dokumenta, posredovanega Bloombergu.
Cena za 159-litrski sodček severnomorske nafte brent je od 1. januarja narasla za 6,4 odstotka, cena za sodček zahodnoteksaške nafte WTI pa 5,7 odstotka.
Najbolj brani članki
Borzni pregled: Vlagatelji se učijo 'brati' Trumpa
Prvih 100 dni: Nafta, orožje, kripto ali kako Trump obnavlja Ameriko
Ali je poskusna doba pri delavcu lahko ovira za pridobitev kredita?
Kako spanje zaposlenih vpliva na finančne rezultate podjetij?
Po inavguraciji: Rast delnic 'Trumpovih prijateljev'
Kaj bomo spremljali danes?
Na Japonskem bodo objavili podatke o zunanji trgovini, v ZDA pa bodo objavili podatke o nadomestilih za brezposelnost.