Dobro jutro, danes z vami Aleš Kovačič, novinar Bloomberg Adria. Bo mir v kronično nestabilni bližnjevzhodni regiji obstal? To je glavno vprašanje, ki se poraja ob včerajšnji napovedi prekinitve ognja med Izraelom in teroristi gibanja Hamas.
Dolgo pričakovano premirje, ki so ga pogajalci sklenili v katarski Dohi, naj bi začelo veljati v nedeljo, ko naj bi se naposled končala od oktobra 2023 trajajoča morija. Toda obetavno premirje mora pred tem danes potrditi izraelski varnostni kabinet, pri čemer so iz urada premierja Benjamina Netanjahuja sporočil, da so določena vprašanja še nerazrešena. Dogovor sicer vključuje tri faze, in sicer izmenjavo izraelskih talcev in palestinskih zapornikov.
'Izplen' zgodovinskega premirja sta si prilastila tako predsednik Joe Biden kot tudi bodoči voditelj ZDA Donald Trump. Po navedbah Bloomberga, je zadnji je dejal, da je dogovor omogočila njegova volilna zmaga, Biden pa, da je ta rezultat naporov njegove diplomacije. A medtem ko se ameriški politiki prerekajo okoli zaslug za venomer izmuzljivi mir na Bližnjem vzhodu, ostaja vprašanje, kdo bo v Gazi na koncu prevzel oblast in ali se bo Izrael od tam tudi umaknil, brez jasnega odgovora.
Preberi še
Višja plača, višja pokojnina: Koliko let je treba delati v tujini?
Leta dela v tujini bodo lahko zaposlenemu pomagala do višje pokojnine. V Avstriji je za pridobitev pravice do državne starostne pokojnine treba delati vsaj 15 let.
15.01.2025
E-pismo: Prihaja trumpizem in Musk kot njegov pridigar
Ameriške zaveznike Musk obmetava z 'bedaki in posiljevalci', tekmeci Putin in Xi so vzorniki.
11.01.2025
Nemčija 2025: Gospodarski bolnik, a borzni prvak EU?
Povprečna pričakovana letna rast dobička na delnico podjetij DAX presega 10 odstotkov, pravi Sašo Ivanović iz Triglav Skladov.
10.01.2025
Nemška inflacija znova kaže zobe
Povprečna letna inflacija lani dosegla 2,2 odstotka; dražita se energija in hrana.
07.01.2025
Nemškim tegobam ni videti konca
Kar se je napovedovalo že nekaj časa, je včeraj postala uradna statistika – Nemčija, najsilnejše gospodarstvo Evropske unije, se je lani skrčilo za 0,2 odstotka. Uradni podatek statističnega urada Destatis pomeni, da se je nemška ekonomija, od katere je v veliki meri odvisna tudi domača industrija, skrčila že drugo zaporedno leto. To se je od davnega leta 1950 zdaj zgodilo šele drugič. "Nemčija doživlja najdaljšo fazo stagnacije v povojni zgodovini," je ob objavi klavrne statistike dejal Timo Wollmershäuser s tamkajšnjega inštituta Ifo, pri Bloomberg Economics pa so dodali, da bi lahko vztrajne "težave v pomembnem proizvodnem sektorju državo zlahka pahnile nazaj v recesijo."
Rast gradbeništva robustna
Potem ko se je vrednost gradbenih del v Sloveniji okrepila v septembru in oktobru, je po podatkih statističnega urada Surs narasla še tretji mesec zapored. Na mesečni ravni je namreč vrednost gradbenih del v novembru narasla za 9,5 odstotka, zvišale pa so se vrednosti vseh vrst gradbenih del. Od januarja do novembra lani skupaj je bilo v Sloveniji opravljenih za 10,1 odstotka manj gradbenih del kot v enakem obdobju predlani. Podobno se je znižala tudi novembrska vrednost, če jo postavimo v medletno primerjavo: ta so bila namreč za 4,2 odstotka nižja od vrednosti del, opravljenih novembra 2023.
Ukrajina: Nevtralnost v zameno za mir?
Rusija bo v mirovnih pogajanjih z Ukrajino pod pokroviteljstvom prihodnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa zahtevala, da Ukrajina pretrga vojaške vezi z zvezo Nato in postane nevtralna država z maloštevilno vojsko, neuradno navaja Bloomberg.
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki je vse bolj prepričan, da na bojišču prevzema pobudo, naj bi bil odločen Ukrajini preprečiti članstvo v Natu. Stališče Kremlja je, da lahko posamezne članice Nata še naprej pošiljajo orožje Ukrajini v skladu z dvostranskimi varnostnimi sporazumi, vendar se takšno orožje ne sme uporabiti proti Rusiji ali za ponovno osvajanje ozemlja.
Velike zahteve za končanje vojne bodo na ukrajinski strani najbrž naletele na neodobravanje, navajajo neuradni viri, prav tako pa so ruske zahteve v nasprotju s Trumpovimi napovedmi, da bo vojno končal v nekaj dneh.
Avto leta je škoda superb
Včeraj je potekal izbor za slovenski avto leta, na katerem je med petimi finalisti največ glasov žirantov in občinstva zbrala škoda superb. Ta je od 33 tisočih oddanih glasovnic zbral največ glasov in tako porazil dacio duster, peugeota 3008, citroena C3 in renaulta symbioz. V izboru, ki se je na koncu zmanjšal na omenjenih pet kandidatov, je bilo sprva 30 modelov. V izbor so se uvrstili pod pogojem, da je šlo za model z letnico 2024 ter da so do konca novembra zbrali vsaj 25 registracij. Lani je naslov pripadel Renaultovemu australu. Za Škodo je to sicer prvi naziv zmagovalca po letu 2021, ko je največ glasov zbrala škoda octavia.
Najbolj brano
Razgaljeni prihodki normirancev: Največji v letu do milijona evrov
Aleš Kuhar: 'Kupujemo v nemških diskontih, ki nam prodajajo poljske salame'
Višja plača, višja pokojnina: Koliko let je treba delati v tujini?
Se obeta borzna veselica? Inflacija v ZDA pod nadzorom
Nike v težavah: Je zdaj pravi čas za nakup delnice?
Danes spremljamo
V Nemčiji in Italiji bodo objavili podatke o inflaciji za december. V ZDA bodo objavili podatke o maloprodaji za december in zahtevkih za brezposelnost. O prihodkih bosta poročala Bank of America in TSMC. Surs bo objavil podatke o delovno aktivnem prebivalstvu za november 2024.