Čeprav Bill Gates, eden najbogatejših Zemljanov, že leta poziva k višji obdavčitvi premožnih (tudi njega samega), se zdi, da evropske in nekatere druge države na tem področju počno nekoliko več kot ZDA. Švicarji so denimo lanskega junija glasovali za višji davek na dobiček, Francija pa ga je napovedala šele pred kratkim – z začasno veljavnostjo, dokler ne okrevajo javne finance. Veljal bo za približno 0,3 odstotka gospodinjstev (tistih, katerih prihodki so višji od 500 tisoč evrov na leto).
A kot je v življenju običajno, tudi tukaj stvari niso črno-bele. O kolikšnem delu resničnega bogastva posameznik dejansko poroča? Je bogastvo pridobljeno ali podedovano? Kje dela in ustvarja dobiček ter kje ima registrirano podjetje?
V preteklosti so na plan prišli 'skriti' kraji, tako imenovane davčne oaze, skrbno izbrane za ustvarjanje poslovnega imperija. Tam v vse večjem številu svoja zatočišča iščejo poslovneži z vseh vetrov.
Preberi še
Bi želeli poslovati v davčni oazi? Kaj morete vedeti
Prijava premoženja, ki ga imajo slovenski državljani v lasti v davčnih oazah, je obvezna.
22.02.2024
Rusija po novem uvrščena na evropski seznam davčnih oaz
EU med davčne oaze šteje države, ki imajo nepošten ali netransparenten davčni sistem.
14.02.2023
Evropske države z nižjimi davčnimi stopnjami
Italija je že dolgo velja za tako zatočišče – kljub prepričanju, da so davčne oaze običajno oddaljeni, eksotični kraji z nižjim življenjskim standardom. Morda je napočil čas za spremembo, saj ta sredozemska država razmišlja o dvigu pavšalne obdavčitve tujih dohodkov za nove rezidente.
Raziskave kažejo, da so Monako, Italija, Švica, Grčija, Malta, Bahami in Dubaj med najboljšimi državami za privabljanje bogatih poslovnežev z vsega sveta. Obenem pa te destinacije ne privabljajo le tujega kapitala s svojim davčnim sistemom in nekaterimi ugodnostmi, temveč tudi spodbujajo turizem, ki se je po pandemiji izkazal kot še posebej pomembna panoga.
Milan Trbojević, davčni svetovalec in direktor računovodskega podjetja Knjiški moljac, je za Bloomberg Adria povedal, da sta Dubaj in Monako privlačna, ker ponujata davčne olajšave, Grčija pa iz istega razloga, a tudi zlate vize – torej možnost pridobitve stalnega prebivališča.
"Malta je za bogate najbolj privlačna z vidika stav in iger na srečo, ker ima za to posebne zakone."
"Ciper je država z nižjimi davčnimi stopnjami kot Srbija, Nizozemska pa je država, ki ima sklenjene sporazume z velikim številom tako imenovanih davčnih oaz, zato je tudi najpogostejša država v Evropski uniji, kjer poslovneži s tega območja odpirajo podjetja," dodaja Trbojevič.
Nova študija kaže, da nameravata skoraj dve tretjini (63 odstotkov) bogatih vlagateljev zapustiti Združeno kraljestvo v dveh letih ali 'kmalu', če bo novoizvoljena laburistična vlada odpravila davčne olajšave v državi.
Primer kraljevine je nekoliko specifičen in osamljen: tako imenovani režim Združenega kraljestva brez stalnega prebivališča je 200 let staro davčno pravilo, ki ljudem iz države dovoljuje, da imajo stalno prebivališče drugje in se do 15 let izogibajo plačilu davka na dohodek in kapitalske dobičke v tujini. Ocenjuje se, da je leta 2023 ta status uživalo 74 tisoč ljudi, v primerjavi z 68.900 leta 2022.
Vendar pozor. Pri izbiri davčne oaze je treba gledati širše, saj davek na dobiček ni vedno odločilen dejavnik pri izbiri države za ustanovitev in širitev podjetja. Čeprav ima Madžarska najnižjo stopnjo tega davka, ni med najprivlačnejšimi davčnimi oazami.
Na drugi strani ima Malta s 35-odstotno najvišjo davčno stopnjo na seznamu posebno davčno strukturo v skladu s predpisi o izogibanju dvojnega obdavčevanja in deluje po naslednjem principu: podjetja plačajo davek na dobiček v višini 35 odstotkov, pri čemer po izplačilu dividend prejemniku pripada 30 odstotkov oziroma šest sedmin, če lastnik podjetja nima stalnega prebivališča na Malti. Efektivna davčna stopnja v tej državi je pet odstotkov.
Trgi so danes zlahka zamenljivi
Splošno znan je strožji davčni sistem Skandinavije, ki je številne poslovneže spodbudil k selitvi. Med njimi je nepremičninski magnat Tord Kolstad, ki je pred dvema letoma zapustil rodno Norveško – preselil se je v Švico – da bi se izognil zvišanju davka na premoženje. Glede na trenutne spremembe tudi v Švici pa je vprašanje, koliko se bo poteza dolgoročno obrestovala.
Nekatere države kljub zaostrovanju davčnih stopenj ostajajo udobnejše in cenovno dostopnejše za najbogatejše, poleg tega pa v njihov vsakdan prinašajo pridih luksuza in nekaj 'dodane vrednosti', kot je primer Dubaj.
"Premožni vlagatelji imajo zdaj veliko izbir in številni gostitelji se borijo zanje," je za CNBC povedala Helena Moyas de Forton, poslovodna direktorica Christie's International Real Estate za Evropo, Bližnji vzhod in Azijo (EMEA) ter azijsko-pacifiško regijo (APAC).
Njena ekipa svetuje strankam pri mednarodnih selitvah, še posebej tistim, ki živijo v državah, ki so tradicionalno veljale za 'varna zatočišča' in bile podvržene političnim pretresom, kot je Združeno kraljestvo. Britanija naj bi leta 2024 zabeležila neto izgubo 9500 premožnih posameznikov.
"Trgi so danes zelo zamenljivi. Ljudje se zlahka preselijo in prenesejo svoja podjetja," pravi Marcus Meijer, izvršni direktor nepremičninskega podjetja Mark.
Dolce vita
Med alternativnimi ponudbami, ki so danes na voljo izjemno bogatim, je oprostitev plačila davka na dediščino (brez datuma poteka) v Monaku, na Malti in Gibraltarju ter brez davka na dohodek, kapitalski dobiček in davek na dediščino v Dubaju. V Italiji in Grčiji pavšalni davčni režimi omogočajo premožnim, da se izognejo plačilu davkov na svoje premoženje, pridobljeno po svetu, z letno pristojbino v višini sto tisoč evrov.
"Italija je ena tistih držav, ki dvori bogatim, saj verjame, da bo ta skupina ljudi prispevala, če bodo z njimi ravnali dobro," je dejala Leslie Macleod-Miller, izvršna direktorica nestrankarske investicijske in poslovne skupine Foreign Investors for Britain.
V tem kontekstu je treba povedati, da je bila Italija v času pandemije ena izmed najbolj prizadetih držav v Evropi in svetu, tako z zdravstvenega kot turističnega vidika. Še vedno poskuša okrevati, a se hkrati bori proti pretiranemu turizmu. Morda se vam to sliši paradoksalno, vendar ni. Italija si trenutno bolj kot tistih s "plitkimi žepi" želi bogate poslovneže in turiste.