Odhodi iz Slovenije – kam se selijo davčni zavezanci

Finančna uprava je posredovala podatke o osebah, ki so se "izpisale" iz statusa slovenskega davčnega rezidenta. Kljub napovedim o množičnih selitvah slovenskih davčnih zavezancev v bolj ugodne davčne režime podatki kažejo, da gre v glavnem za nekdanje delavce, ki se vračajo domov.

Na vrhu lestvice držav, kamor so odšli (zdaj že nekdanji) slovenski davčni zavezanci, so Bosna in Hercegovina (3.702 oseb), Kosovo (1.328), Srbija (1.086) in Severna Makedonija (593).

Sledita Turčija (343 oseb) in Indija (337). Hrvaška, ki naj bi bila po navedbah slovenskih gospodarstvenikov vse bolj davčno ugodna (davčna) destinacija za slovenske državljane, je šele na osmem mestu (151 oseb). Podatki veljajo za prvih 11 mesecev leta 2025.

"Večinoma gre za zavezance, ki so se samo 'vrnili' domov. Največkrat so to osebe iz republik bivše Jugoslavije, ki so delale v Sloveniji (postale rezidenti), potem pa so se vrnile," pojasnjuje Furs.

Strogi pogoji za izbris statusa davčnega rezidenta

V Združenih arabskih emiratih, ki so zelo ugodno davčno okolje, je lani do konca novembra status rezidenta dobilo 21 (nekdanjih) davčnih rezidentov Slovenije. Premožni posamezniki se zaradi nizkih davkov in visoke kakovosti življenja selijo predvsem v Dubaj, največje mesto Združenih arabskih emiratov.

 

 

Kot smo pisali, Furs strogo nadzira izpolnjevanje pogojev za "izbris" statusa slovenskega davčnega rezidenta. Samo preselitev in pridobitev stalnega bivališča (še zdaleč) nista dovolj.

Posameznik mora Fursu dokazati, da ima v novem kraju stalnega bivališča 'center osebnih in ekonomskih interesov': tam dela in ustvarja dohodek, ima dovoljenje za bivanje, ima družinske člane, zdravnika, naložbe, zavarovanja in podobno in ni prisoten v Sloveniji več kot 183 dni v koledarskem letu.

Finančna uprava tudi pri posameznikih, ki prenehajo biti slovenski davčni rezidenti, nadzira, ali ti še vedno ustrezajo tem pogojem. Predvsem pri premožnejših posameznikih.

V zadnjem objavljenem poročilu za leto 2024 je Furs navedel, da so pri "določenih posameznikih" preverili pravilnost določitve statusa nerezidenta, pri tem pa so se osredotočili "na tiste premožnejše posameznike, ki so kljub odhodu v tujino ohranili v Sloveniji ekonomske interese, nekateri od njih pa tudi osebne interese". Tem so znova določili status rezidenta.

 

Natančnejših podatkov o tem, koliko posameznikom so po nadzoru vrnili status davčnega rezidenta, nam na Fursu niso posredovali.

Ivan Simič: Gre za zelo zahtevne postopke

Kaj lahko stori oseba, ki ji Furs dodeli status rezidenta?

Če davčni organ napačno odloči in posameznika določi za davčnega rezidenta Slovenije, čeprav ni, je treba sodelovati v davčnem postopku in vložiti pritožbo, je za Bloomberg Adria odgovoril davčni svetovalec pri podjetju Simič in partnerji ter nekdanji direktor Fursa Ivan Simič.

Ob tem je poudaril, da gre v primeru ugotavljanja davčnega rezidentstva za zelo zahtevne postopke, zato je treba imeti ustrezne izkušnje in seveda znanje.

"Posameznik mora biti ves čas pozoren, da ima urejen status davčnega (ne)rezidenta. Zaradi tega mora spoštovati domačo davčno zakonodajo kot tudi določbe mednarodnih pogodb o izogibanju dvojne obdavčitve dohodkov in premoženja. V praksi opažamo, da nekateri temu ne posvečajo primerne pozornosti, in zaradi tega imamo primere, ko davčni organ ob nadzoru ugotovi, da je nekdo davčni rezident Slovenije, čeprav meni, da ni," je še pojasnil Ivan Simič.