Slovenija v letu 2025 uvaja ključne spremembe v davčnem sistemu, ki bodo vplivale na podjetja vseh velikosti. Uvedba globalnega minimalnega davka, njegov vpliv na obstoječe investicijske olajšave, prilagoditve dohodninske lestvice in morebitne spremembe pri obdavčitvi kapitala bodo preoblikovale finančno načrtovanje ter določile nove pogoje za poslovanje.
Podobno kot Slovenija, se je tudi Madžarska prilagodila globalnim davčnim spremembam, vendar z drugačnim pristopom. Medtem ko ni povečala stopnje davka na dobiček pravnih oseb, je spremenila investicijske olajšave, da bi bile skladne s pravili globalnega minimalnega davka. S tem je poskušala ohraniti svojo privlačnost za tuje vlagatelje in spodbuditi nadaljnji gospodarski razvoj.
Na panelu Davčna reforma v praksi: dileme in priložnosti sta strokovnjaka Károly Radnai, predsednik davčnega odbora, AmCham Madžarska in Janja Ovsenik, partnerica pri Odvetniški pisarni Senica & partnerji analizirala ključne izzive in priložnosti, s katerimi se soočajo podjetja v regiji. Panel je moderiral Daniel Fazlić, direktor digitalnega razvoja pri Bloomberg Adria.
Kakšne priložnosti in izzive bodo po prinesle najnovejše davčne spremembe v Sloveniji?
"Pri predlaganih davčnih spremembah je bilo nekaj dobrih, ki se v glavnem nanašajo na spremembe davka od dohodkov fizičnih oseb in davka od dohodkov pravnih oseb. Za tuje strokovnjake se skuša znižati davčna stopnja na sedem odstotkov, da bi jih privabili v Slovenijo. To je dobro, vendar je sprožilo polemike, saj velja le za tujce. Zakaj ne bi veljala za vse. Dober je tudi poskus povečanja udeležbe zaposlenih v zagonskih podjetjih, vendar zakaj samo za zagonska podjetja, lahko bi bilo koristno za vsa podjetja," je povedala Janja Ovsenik.
Matej Mišič
Strokovnjakinja Ovsenik je povedala, da jo skrbi dodatna določba o omejitvi davčnih izgub. "Menim, da to ni bilo dobro premišljeno, saj zagonska podjetja začnejo z izgubami, ki jih pozneje uporabijo za zmanjšanje davčne osnove. Vendar smo šli predaleč, saj že imamo obstoječo določbo za omejitev izgub. Menim, da to ni dobro za zagonska podjetja in jim ne bo pomagalo, ena od teh določb bi morala iti proč."
"Če sem pozitivna, v Sloveniji obstajajo zelo dobre olajšave za naložbe, na primer v raziskave in razvoj in zeleno gospodarstvo. Velike družbe in hčerinska podjetja bodo imela težave z uporabo teh spodbud, ker prihaja minimalna globalna davčna stopnja v višini 15 odstotkov," je še povedala Ovsenik.
O minimalni globalni davčni stopnji je spregovoril tudi Karoly Radnai, ki je povedal, da bo "takšna sprememba vidna šele na dolgi rok. Osredotočiti se morate na svoje gospodarstvo, globalni minimalni davek je namenjen le velikim podjetjem, na Madžarskem je 600 tisoč podjetij, vplival bo le na dva ali tri tisoč podjetij. Če želite imeti zdravo konkurenčno gospodarstvo, morate uporabljati mala in srednje velika podjetja."
"Pri velikih multinacionalkah ne smemo razmišljati o nacionalnih državah, temveč o Evropi kot celoti," je povedal madžarski strokovnjak Radnai.
"Države EU so bile ene redkih držav, ki so sprejele to globalno minimalno davčno stopnjo, zato ne gre za globalni minimalni davek, temveč za minimalni davek EU. Madžarska je zelo nasprotovala temu davku, EU pa si ga je zelo želela. Kitajski in ZDA se to ne zdi tako pomembno. Za EU je to konkurenčno neugoden dejavnik," je povedal Radnai.
Matej Mišič
Strokovnjakinja Ovsenik je spregovorila tudi o predlaganemu davku na nepremičnine. Povedala je, da meni, da ga ne bomo dobili kmalu. "Predlagani davek na nepremičnine je izjemno visok, znaša 1,45 na posplošeno vrednost celotne nepremičnine, vendar obstaja nekaj izjem. Nobena druga država nima tako visoke stopnje. Hrvaški je uspelo uvesti davek na nepremičnine v višini od 0,8 do šest evrov na kvadratni meter in to je šlo skozi. Tudi druge sosednje države, kot je Avstrija, imajo nižje davčne stopnje. Po drugi strani pa moramo, če želimo imeti bolj konkurenčen trg dela, znižati davčne stopnje. Treba je vzpostaviti ravnovesje."
"Na Madžarskem je davek na nepremičnine zelo nizek. Ni dobro primerjati držav, saj so družbe različne. Pri sprejemanju madžarskega davčnega sistema je vlada spoznala, kaj si ljudje želijo, in ljudje niso želeli davka na nepremičnine, zato je prišlo do prehoda na davke na dodano vrednost. Pragmatičen pristop je boljši, če prisluhneš potrebam ljudi. Visok davek na nepremičnine je zelo nevaren, vsaj na primeru Madžarske, kjer bi ljudje bili motivirani za skrivanje nepremični," je sklenil Radnai.
.webp){kind=icon}
