Pasji davek: Zakaj je vlada umaknila ukrep, ki bi ji prinesel milijone?

Vlada po daljšem zatišju hiti tudi na področju kmetijske zakonodaje. V pripravi je namreč kar nekaj predlogov, od novih zakonov o zdravju živali ter varni hrani in krmi pa vse do novel krovnega zakona o kmetijstvu in zaščiti živali. Predlogi naj bi bili po napovedih pristojnega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) konec meseca posredovani v javno obravnavo, pri čemer v javnosti že nekaj časa največ prahu dviguje prav zakon o zaščiti živali.

Gre za zakon, ki je že ob svojem sprejetju septembra 2023 razburil kmetijsko in veterinarsko stroko in je bil zato posredovan v ustavno presojo. Odmevale so denimo določbe, ki so aktivistom omogočale nepooblaščene nadzore kmetij.

Nesrečni zakon pa je tudi ob tokratnih dopolnitvah doživel ostro kritiko in neodobravanje. Razlog? Med spremembami, ki so jih napovedali na pristojnem ministrstvu, je bil namreč tudi tako imenovani – kot kaže, sporni – prispevek za pse. Z njim je vlada želela občinam omogočiti sprejetje akta, ki bi jim zagotovil dodatne vire financiranja skrbi za zapuščene živali v zavetiščih.

Potem pa včeraj nenaden obrat: naval kritik iz občin je sporni predlog odnesel s seznama predvidenih sprememb. Do njega pa so bila poleg občin kritična tudi društva in kinološka stroka. V nadaljevanju razkrivamo razloge za njegovo odpravo in alternativne predloge, s katerimi bi lahko zagotovili vzdržno financiranje zavetišč za živali.

Zgolj potuha neodgovornim lastnikom

"Izrazili smo pomislek, saj je predlog predvideval, da naj bi odgovorni lastniki psov, ki imajo urejene papirje in so čipirani, plačevali prispevek za neodgovorno ravnanje tistih, ki svojih živali nimajo prijavljenih," je glavni zadržek pri uvedbi prispevka za pse poudaril Gregor Košir, župan Občine Kočevje. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) so v zvezi z nesrečno dajatvijo opozorili na možne negativne posledice, saj bi uvedeni prispevek lahko negativno vplival na spodbujanje mikročipiranja in registracije psov.

Dovolj pomislekov, skratka, da je sporni predlog romal na smetišče. V pojasnilo umiku sporne dajatve so namreč včeraj zvečer z MKGP sporočili, da so se glede na odzive občin, ki so se pojavili v javnosti, odločili, da prispevka za pse v predvideno novelo zakona o zaščiti živali ne bodo vključili. Na spletni strani so v pojasnilo zapisali še, da si bodo z novelo zakona tudi v prihodnje prizadevali urediti trajno in boljšo oskrbo za zapuščene živali. Po njihovem namreč trenutno financiranje zavetišč ni vzdržno.

"Zato v javni obravnavi pričakujemo predloge javnosti in deležnikov glede vzdržnega financiranja oskrbe zapuščenih živali", so zapisali, saj je to odgovornost občin in zavetišč, ki so lokalna zadeva javnega pomena.

Z dopolnitvami namreč pristojno ministrstvo zasleduje ureditev dveh perečih področij. Prvo so zapuščene živali, drugo pa eksotične živali. "Na področju zapuščenih živali si s preventivnimi ukrepi prizadevamo zmanjšati število živali, ki potrebujejo oskrbo v zavetiščih," so dodali.

Gregor Košir, župan Občine Kočevje in predstavnik Skupnosti občin Slovenije, foto: Občina Kočevje

 

Zakaj le psi, in ne tudi mačke?

Oster odziv občin je sprva sprožilo dejstvo, da v predlogu sprememb ni bilo govora o lastnikih mačk ali drugih živali, nam je pojasnil župan Občine Kočevje. Izrazita 'diskriminacija' je posledica tega, da v Sloveniji obstaja le register za pse.

Teh je po besedah Harija Arčona, predsednika Kinološke zveze Slovenije, 270 tisoč. Če bi predlog dajatve obveljal, ta pa bi se gibala po najskromnejši oceni v višini 20 evrov, bi lahko država na ta račun ustvarila okoli 5,4 milijona evrov davčnih prihodkov. "Zato je takšna dajatev popolnoma nelogična in nekorektna," dodaja Arčon, ''saj je razmerje psov in mačk v zavetiščih ena proti sedem.''

Pri ZOO Ljubljana, ki upravlja tudi ljubljansko Zavetišče za zapuščene živali, so nam pojasnili, da so mačke bistveno višji strošek za zavetišča, a podobno kot pri Kinološki zvezi poudarjajo izziv pri ugotavljanju imetnikov teh živali. Skoraj vsi psi so registrirani, mačke le v manjši meri, preostale živali pa še manj, pravijo. V Sloveniji je po uradnih podatkih med domačimi živalmi le okoli 30 odstotkov psov, 40 odstotkov je mačk, preostanek so drugi hišni ljubljenčki.

 

MKGP: Podobne dajatve tudi drugje po EU

Na MKGP so predlog dajatve upravičevali s podobnimi ukrepi v drugih državah EU. "Poznajo ga tudi nekatere druge evropske države, kot je Avstrija, kjer je to uveljavljen davek lokalnih skupnosti," so nam v zvezi z razlogom sprva pojasnjevali na ministrstvu, na katero se je, kot kaže, usul tako drastičen plaz kritik, da si je vlada pri spremembi zakonodaje (znova) premislila.

V Avstriji, kjer imajo davek na pse, morajo lastniki plačevati 72 evrov za prvega psa in dobrih sto za vsakega naslednjega. "To je sicer res," pravi Arčon. "Vendar v drugih državah EU, kot je Italija, lahko lastnik psa, če mu ne dovolijo vstopa v trgovino ali kavarno, pokliče policijo, pri nas pa so pred trgovskimi centri privezi za pse," oporeka razhajanjem med plačevanjem prispevkov in pravicami živali.

In še - predlog je po izjavah naših sogovornikov z občinskih uprav odnesla namera vlade, da odgovornost za financiranje zavetišč preloži na občine. Kočevski župan je k temu dodal, da je ta poleg obremenitve le ene skupine prebivalstva občinam nalagal povečano davčno breme.

Davčni strokovnjak pri CMS Ivan Kranjec, ki predloga sicer ni želel komentirati, je v zvezi s tem dejal, da razume zadržke občin proti takšnemu financiranju, saj to od njih zahteva "dodaten napor, delo in vire".

Prevelika obremenitev občinskih proračunov

Po podatkih MKGP je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zavetiščem za oskrbo živali leta 2023 izplačala okoli 1,5 milijona evrov, lani pa že 1,7 milijona evrov. Stroški naraščajo, izdatki države tudi, zato predlog vključuje še spremembe na področju kritja stroškov zavetišč.

Umik predloga dajatve za pse namreč ni odnesel namere podaljšanja časovnega obdobja kritja stroškov zavetišč s strani občin s 30 dni po sprejemu živali na 60 dni. Tudi do tega dela nove zakonodaje so občine zadržane, pri čemer pa ni jasno, ali bo MKGP umaknil tudi ta predlog. "Dvomim, da je kakšen župan navdušen nad podaljšanjem kritja in dodatnim davkom, ki bo dodeljen občinam, kar bi lahko ob morebitnem sprejetju predloga v končni fazi blokirali občinski sveti,'' o tem pravi Košir.

Na MOL sicer podpirajo financiranje stroškov v zvezi z zapuščenimi živalmi, a tako, da bi stroške oskrbe razdelili med proračunom občin in državnim proračunom. Cilj sprememb bi moral biti, da sredstva za oskrbo živali v zavetiščih ne bremenijo več imetnikov zavetišč neposredno, menijo.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić bo kmalu v javno obravnavo poslala kopico resornih zakonov, med njimi so tudi dopolnitve zakona o zaščiti živali. Bloomberg Adria/MKGP

 

Občine vladi: Razmislite o alternativah

"Opozarjamo, da bi višje kazni in izboljšan nadzor inšpektorata na terenu morda ustrezno zmanjšali pritisk na zavetišča," o alternativi rešitve zagate financiranja zavetišč razmišlja Košir. "Tako bi znižali stroške, ne pa iskali dodatnih virov in davkov," pravi.

Država bi morala razmisliti tudi o spremembi pogojev, ki jih mora izpolniti posvojitelj živali iz zavetišča, dodaja župan. "Po naših podatkih so postopki dolgotrajni in razmeroma zapleteni, zato se ljudje redkeje odločajo za posvojitve živali, s čimer bi razbremenili zavetišča," razmišlja.

Pri Skupnosti občin Slovenije med drugim predlagajo, da bi morale rešitve za financiranje in oskrbo zapuščenih živali biti pravične in enakomerno porazdeljene med vse, saj gre za širšo družbeno odgovornost. "Ideji komunalnega prispevka smo naklonjeni," trdijo, a tako, da bi ga plačevali vsi prebivalci ne glede na lastništvo živali, še poudarjajo.

Na MOL pa predlagajo, da bi morala biti dajatev vezana na ustrezno sorazmerje glede na število živali ali prebivalcev v posamezni občini.