Kostić: O prevzemu AIK Banke ne smem govoriti, morda vas presenetimo v kmetijstvu

Kmetijski sektor ostaja prednostna naloga MK Group, čeprav bi se na prvi pogled lahko zdelo, da je trenutno večji poudarek na bančništvu in obnovljivih virih energije (OVE), je dejal predsednik MK Group in predsednik upravnega odbora AIK Banke Aleksandar Kostić. Nakazal je, da bi njihovo podjetje v bližnji prihodnosti lahko izvedlo večji prevzem na tem področju, medtem ko podrobnosti o morebitnih akvizicijah AIK Banke ni želel razkriti.

"V trenutnih razmerah vidimo boljše strateško ujemanje in donosnost investicij v nakup nekaterih regionalnih bank ali na trgih, kjer smo prisotni, ter menimo, da je prihodnost v vlaganju v OVE. Kljub temu pa kmetijstvo in živilska industrija ostajata eden od stebrov MK Group. Kdo ve, morda vas presenetimo in v naslednjih nekaj letih tam izvedemo večjo akvizicijo," je Kostić povedal v nedeljo na Kopaonik Business Forumu.

Na vprašanje o prevzemih, ki bi jih lahko izvedla AIK Banka, o katerih je že govoril, je prvi mož MK Groupa dejal, da o tem še ne more govoriti. "Ne smem, konkurenca nikoli ne spi."

Po njegovih besedah je za AIK Banko trenutno najpomembnejši korak uspešna integracija z Eurobank Direktom, ki je predvidena za zadnji teden marca. "Takoj zatem, aprila, bomo zaključili transakcijo s Hipotekarno banko v Črni gori."

Neobanke ne predstavljajo grožnje tradicionalnemu bančništvu

Kostić je komentiral tudi razvoj neobank in poudaril, da po njegovem mnenju te institucije ne morejo ogroziti tradicionalnega bančništva. Prepričan je, da je prihodnost v tem, da tradicionalne banke prevzamejo dobre prakse neobank. Ključ do trajnostnega bančnega poslovanja vidi v principu "client focus banking", torej v primarni usmerjenosti banke na svoje stranke.

Bloomberg Adria

 

Pri odločanju o nadaljnjih prevzemih je poudaril dva ključna dejavnika, ki vplivata na odločitve o akvizicijah.

"Vsako naše poslovno področje oblikuje svojo strategijo – običajno triletno ali petletno – pri čemer ocenjujemo prihodnje priložnosti in možnost nakupa konkurence za povečanje tržnega deleža. Prvi in najpomembnejši dejavnik je, ali se določena akvizicija ujema s strategijo posameznega poslovnega segmenta, ki smo ga začrtali. Drugi dejavnik pa je seveda donosnost investicije," je pojasnil.

2025 bi lahko bilo rekordno leto

MK Group je v letu 2024 dosegel solidne rezultate, čeprav je bilo leto polno izzivov, meni Kostić. "Vsako poslovno področje se je soočalo z izzivi na svoj način. V kmetijskem delu smo dosegli slabše rezultate od načrtovanih, vendar to ni bila napaka menedžmenta. Imeli smo sušo in 65 dni brez padavin, hkrati pa smo bili v obdobju padca cen surovin – cene sladkorja, koruze, pšenice in drugih borznih surovin so upadle. V takih razmerah ni realno pričakovati visoke dobičkonosnosti."

Če izvzamemo primarno kmetijstvo in sladkorne rafinerije, so vsa druga podjetja "na ravni načrtovanega proračuna ali celo nad njim, zato sem izjemno zadovoljen," je dodal.

Glede napovedi za leto 2025 je Kostić dejal, da so pripravili proračun za rekordno leto. "Vsako naše podjetje je načrtovalo najboljše leto doslej, in če se naši načrti in proračuni uresničijo – v infrastrukturo in podjetja vlagamo že vrsto let –, verjamem, da bo to za našo skupino rekordno leto tako po rezultatih kot v drugih pogledih. Prva dva meseca sta videti obetavna, januar in februar sta bila v skladu z načrti."

Ni uspešnega regionalnega podjetja, ki ne posluje v Srbiji

Kostić pravi, da so zadovoljni s poslovnim okoljem v državi in regiji ter da jih veseli hitrejša gospodarska rast na teh območjih v primerjavi z nekaterimi bolj razvitimi evropskimi državami. Srbijo vidi kot dobro izhodišče za širitev poslovanja v regiji.

"Mislim, da nobeno podjetje ne more trditi, da je regionalno, če ne posluje v Srbiji. Če želiš biti regionalno podjetje, moraš poslovati v Srbiji. To je država z največ prebivalci v nekdanji Jugoslaviji. Srbija je trenutno druga največja ekonomija v regiji, vendar menim, da bo v naslednjih dveh do treh letih prehitela Hrvaško in postala največje gospodarstvo v regiji. Čez nekaj let bo presegla prag sto milijard evrov bruto domačega proizvoda," napoveduje.

Kot največjo oviro za rast podjetij v regiji vidi regulativne zahteve, kot so veterinarski in drugi certifikati. "Menim, da imajo Slovenija, Hrvaška in Srbija dobre standarde, a ti niso usklajeni – vsaka država ohranja svoje zahteve. Pobuda Odprti Balkan je bil dober poskus, vendar ne bi rekel, da nam je uspelo prebiti meje zaradi birokracije in administracije," je zaključil.